Tiskane izdaje
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je naložil svojemu prvemu podpredsedniku Fransu Timmermansu, naj prevzame nalogo posredovanja med Hrvaško in Slovenijo v procesu implementacije arbitražne razsodbe.
Uradna izjava bruseljske tiskovne službe se glasi: »Predsednik Juncker je ponovil, da je evropska komisija pripravljena prispevati k procesu ali posredovati v njem, kako najbolje implementirati arbitražno razsodbo, in zadolžil prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, da prevzame to nalogo.«
Juncker se je že konec tedna ob robu vrha EU in vzhodnega partnerstva pogovarjal s slovenskim premierom Mirom Cerarjem in njegovim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.
Timmermans bo menda že do konca leta odpotoval v obe državi. Polletni rok za izpeljavo priprav na izvršitev sodbe se izteče 29. decembra. Slovenija sicer razmišlja, da bo v primeru neuresničevanja arbitražne razsodbe tožila Hrvaško pred sodiščem EU.
Evropska komisija je sicer svoje stališče o arbitraži objavila 4. julija. Po oceni pravne službe evropske komisije hrvaška pristopna pogodba izrecno omenja arbitražni tribunal kot postopek za rešitev mejnega spora. Meja med dvema članicama da ima tudi neposreden učinek na pravo EU in s tem je povezana tudi jurisdikcija Unije glede te zadeve.
V evropski komisiji sicer neuradno pravijo, da imajo vzvode, s katerimi lahko pomagajo članicam pri doseganju rešitev.
Frans Timmermans je kot prvi podpredsednik evropske komisije ena od najvplivnejših osebnosti v bruseljskem sistemu. Nizozemski socialdemokrat z dolgo diplomatsko kariero se ukvarja tako s splošno želenim krčenjem evropske zakonodaje, ki povzroča preveč birokratskih postopkov, kot tudi z državami članicami, ki pri spoštovanju načel Unije hodijo po robu. Pristojen je tudi za vprašanja vladavine prave, veliko se ukvarja s Poljsko.
Frans Timmermans. Foto: Jean-Francois Badias/AP
To je povedal na začetku septembra v intervjuju za Sobotno prilogo Dela:
V Sloveniji, kjer se boste na začetku tedna udeležili blejskega strateškega foruma in dialoga z državljani, je kot vprašanje vladavine prava obravnavano tudi vprašanje arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Kot veste, je Hrvaška razglasila, da je izstopila iz procesa in ne priznava razsodbe. Kar zapletena zadeva. Vidite kakšen izhod iz tega?
Po objavi razsodbe sem dejal − tudi glede na zgodovino evropske komisije s tem −, da upamo, da bosta obe strani spoštovali razsodbo in jo tudi izvršili. Predsednika vlad sta se sestala 12. julija, še vedno govorita drug z drugim. Vem, da ni lahko. A ostajamo pri stališču, da je bila arbitraža izpeljana in da sta se strani strinjali o njeni izpeljavi. V procesu je bila narejena velika napaka, ko so ljudje govorili drug z drugim, čeprav ne bi smeli. To je bilo nato urejeno v skladu s pravili, ki so bila postavljena za arbitražo. Jasno je bilo, da se arbitraža lahko nadaljuje. Mi tudi to tako dojemamo. Nismo stranka v postopku, a tako to vidimo. To je pomembno za vaše dvostranske odnose, a tudi z EU. Pomembno je, da članice nimajo takšnih nesoglasij, če so se odločile za arbitražo.
Ko je kolegij komisarjev na začetku julija obravnaval zadevo, je bilo nekaj razlik v stališčih. Bilo pa je poudarjeno, da je arbitražne razsodbe treba spoštovati in izvrševati. Pravna služba evropske komisije je ugotavljala, da ima meja neposreden učinek na pravo EU in da ima Unija jurisdikcijo v tej zadevi. Kako bi morale EU in države članice v tem primeru pokazati svojo obvezo izvajati mednarodno javno pravo?
Če ponovim: članici imata zadevo, ki se nanaša na delimitacijo. Bila je arbitraža z razsodbo. To bi obe strani morali izvršiti. Obe nosita odgovornost za to. Komisija je bila glede tega povsem jasna, tudi jaz. Imamo arbitražno razsodbo. Ni nam je treba ocenjevati − je dobra ali ne. Stvari bi najbolje stregli, če bi jo strani uveljavili.
In kaj se zgodi, če ena stran reče, da je ne bo izvršila?
Nismo še tam ...
Pričakujete torej, da si bo Hrvaška premislila?
Bomo videli. Edina stvar je − kot sem že rekel −, da je to bilateralna stvar med državama članicama, da smo vedno podpirali arbitražo in da mislimo, da bi jo morali obe strani izvršiti. To bo ostalo stališče komisije.
