Tudi tajni agenti morajo parkirati denar

V dokumentih Mossack Fonsece so se znašli tudi takšni in drugačni vohuni.

Objavljeno
06. april 2016 15.42
B. H.
B. H.

Vohuni takšnih in drugačnih provenienc, trgovci z orožjem, pogodbeniki Cie so bili tudi med strankami družbe Mossack Fonseca in so z njeno pomočjo svoje premoženje parkirali v davčnih oazah ali si kupovali razkošne nepremičnine pod krinko slamnatih podjetij, so pokazali panamski dokumenti.

V Iranu rojeni Američan Farhad Azima je velikodušno prispeval za predsedniško kampanjo Billa Clintona leta 1996 in tudi za senatorsko kampanjo Hillary Clinton tri leta pozneje. »Proslavil« pa se je že med predsedovanjem Ronalda Reagana sredi 80. let v aferi Iran-Contra, ko so člani Reaganove administracije uredili skrivno prodajo orožja Iranu za pomoč ameriškim talcem, z dobičkom od teh transakcij pa so financirali desničarske upornike v Nikaragvi, imenovane Contras.

Azimov Boeing 707 je dostavil 23 ton vojaške opreme v Teheran, a Azima trdi, da ni vedel nič o tem, niti, če se je ta let res zgodil. Azima je prek Mossack Fonsece ustanovil prvo offshore letalsko družbo na Deviških otokih leta 2000, šele 13 let kasneje pa so uslužbenci Mossack Fonsece odkrili časopisne članke o Azimovih domnevnih povezavah z ameriško obveščevalno službo Cia. Med drugim je menda nudil logistično podporo podjetju v lasti nekdanjih agentov Cie, ki so vozili orožje v Libijo. Azima je še vedno stranka Mossack Fonsece.

V afero Iran-Contra je bil vpleten tudi saudski miljarder Adnan Kašogi. Z Mossack Fonseco je ustanovil vsaj štiri podjetja.

Od Islandije do Ruande

S Cio je povezanih še kar nekaj strank Mossacka Fonsece, med drugimi zdaj 85-letni Loftur Johannesson iz Reykjavika, znan tudi kot The Icelander (Islandec).

Po poročanju medijev je za Cio delal v 70. in 80. letih ter zagotavljal orožje protikomunističnim gverilam v Afganistanu. Od leta 2002 je povezan z vsaj štirimi družbami na Deviških otokih in v Panami, ki trgujejo z nepremičninami na dragih lokacijah. Sam se ima za mednarodnega poslovneža in zavrača kakršnekoli povezave z obveščevalnimi službami.

Panamski dokumenti so razkrili, da so bili med strankami družbe Mossack Fonseca prvi vodja obveščevalne službe Saudske Arabije Šejk Kamal Adham, ki je nadzoroval družbe offshore, ki so se zapletle v ameriški bančni škandal; nekdanji šef kolumbijske letalske obveščevalne službe Ricardo Rubianogroot, ki je imel delnice v letalskih in logističnih firmah, in Emmanuel Ndahiro, nekdanji direktor ruandske obveščevalne službe.

S klikom na sličico si oglejte dosje o #panamapapers

Stasi in družbe za humanitarne operacije

V dokumentaciji je tudi grški milijarder Sokratis Kokalis, čigar ime se je pojavilo v nemški parlametarni preiskavi, češ da je v 60. letih vohunil za vzhodnonemški Stasi kot agent Rocco. Do leta 2010 je bil Kokalis lastnik nogometnega kluba Olympiakos, zdaj pa ima v lasti največje grško telekomunikacijsko podjetje.

Bolj dramatična je zgodba Francisca Paesa Sancheza, ki je direktor sedmih družb, ustanovljenih s pomočjo Mossack Fonsece. Sanchez je bil namreč eden najbolj zloglasnih obveščevalnih agentov v Španiji. Obogatel je z lovljenjem separatistov in korumpiranih policistov, preden je zapustil domovino z večmilijonskim premoženjem.

Leta 1998 je uprizoril svojo lastno smrt, njegovi sorodniki so potrdili, da je bil zanj usoden srčni napad na Tajskem. A so ga leta 2004 zasebni detektivi in novinar izsledili v Luksemburgu. Sam Paesa je po tem razlagal, da je šlo pri poročilu o njegovi smrti za »nesporazum«. Bil je lastnik vrste hotelov, kazinojev in igrišč za golf v Maroku. Leta 2005 so se pri Mossack Fonseci odločili, da prekinejo sodelovanje z družbami, ki jih vodi Sanchez, zaradi bojazni, kakšen vpliv bi lahko povezava z njim imela na ugled družbe, če bi izbruhnil kak škandal.

Med strankami Mossacka Fonsece je tudi Claus Mollner, ki mu je v resnici ime Werner Mauss in je menda znan pod nadimkoma Agent 008 in Mož z devetimi prsti. O sebi pravi, da je prvi nemški skrivni agent, ki je razkrinkal sto kriminalnih skupin. Nekatere družbe, ki so povezane z Mollnerjem v dokumentih Mossacka Fonsece, naj bi, po trditvah njegovih odvetnikov, služile za humanitarne operacije in pogajanja za talce.