Upanje za vse, ki so prostovoljno vplačevali

Koalicijska SD in Desus bi spremenila zakon tako, da bi se leta štela enako, kot so se pred reformo.

Objavljeno
18. september 2017 21.18
Pri semaforju na Bregu, ob Zoisovi cesti v Ljubljani. Ljubljana, Slovenija 29.avgusta 2017 [ljudje,Ljubljančani,turisti,turizem,pešci,kolesarji,otroci,moški,ženske,družine,starejši,mladi,otroški vozički,promet,semaforji,prehodi za
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana – Predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) daje upanje več tisoč ljudem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje in jih je pokojninska reforma po njihovem mnenju oškodovala.

Poslanski skupini SD in Desus sta včeraj v parlamentarni postopek vložili predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želita, kot je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han, popraviti anomalije, ki so se pokazale po uveljavitvi pokojninske reforme leta 2012. Ta je sicer dobra in daje rezultate, eno skupino ljudi pa je prikrajšala, se strinja Han.

Ne kot anomalije, ampak kot vnebovpijoče krivice pa ureditev, ki naj bi jo popravila ta zakonska novela, vidi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki na problem opozarja že skoraj pet let. Okoli 20.000 ljudi, nekateri trdijo, da celo več, je v obdobju, ko so bili brez službe, vsak mesec plačevalo po 57 evrov, v dobri veri, da se jim s tem šteje pokojninska doba. To je tudi veljalo do leta 2012.

Po določilih, ki jih je prinesel ZPIZ-2, vplačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne štejejo več za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, kakor je veljalo za ZPIZ-1, ampak se štejejo le kot boniteta za delovno dobo, daljšo od 40 let, in to ne le po uveljavitvi reforme 1. januarja 2013, ampak tudi za nazaj. Tako so si mnogi, ki so ostali brez dela, ko so šla podjetja v stečaj, po izgubi nadomestila na zavodu za zaposlovanje, vplačevali te prispevke, ker so verjeli, da jih bodo šteli v pokojninsko dobo. Podobno so razmišljali starejši brezposelni, ki niso imeli upanja, da bodo spet našli zaposlitev, in tudi mnogi, ki so v bili trgovinah zaposleni za skrajšan delovni čas.

V prepričanju, da se jim je zgodila krivica, sta ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije leta 2013 vložili zahtevo za ustavno presojo po njihovem mnenju spornih členov, a so ustavni sodniki lani presodili, da niso neskladni z ustavo. Pritrdili so zakonodajalcu, ki razlikuje med aktivnimi vplačniki v pokojninsko blagajno in tistimi, ki ne delajo in so bili prostovoljno vključeni v zavarovanje. Dajali so po 57 evrov na mesec, zaposleni pa veliko več, 230 evrov tisti z minimalno plačo. To ni pomenilo posega v pričakovane pravice, ampak v pravna pričakovanja, so utemeljili ustavni sodniki.

Po tem je pet posameznikov, ki so se čutili opeharjene, s pomočjo sindikatov vložilo tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Med njimi tudi pritožnica, ki ji je po ZPIZ-1 leta 2012 manjkalo štiri mesece, da bi izpolnila pogoje za starostno upokojitev, po uveljavitvi ZPIZ-2 pa mora zaradi tega, ker čas vplačevanja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne šteje več za starostno pokojnino brez malusov, čakati še devet let. A so jih tudi na ESČP zavrnili, češ da v domovini še niso izčrpali vseh pravnih sredstev.

Kaj naj bi bilo drugače?

Temeljni namen nove ureditve je, pravijo v SD in Desusu, da se, skladno z varstvom načela zaupanja v pravo, zakon popravi tako, da se bo zavarovancem, ki so bili pred letom 2013 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, to obdobje upoštevalo tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Tisti, ki so bili oškodovani in so se že upokojili s predčasno pokojnino, bi imeli po uveljavitvi sprememb – Matjaž Han upa, da bo to januarja 2018 – šest mesecev časa, da na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaprosijo za novo odmero. Ta bi veljala za naprej, prinesla pa bi jim višji mesečni znesek, torej brez malusov.

Predlagatelji novele zakona menijo, da bi sprememba obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012 v pokojninsko dobo brez dokupa imela finančne učinke na pokojninsko blagajno v vrednosti dva milijona evrov, pri čemer bi bilo treba večino sredstev zagotoviti leta 2018.

Število ljudi, ki jih to zadeva, se, po besedah Lučke Böhm iz ZSSS, iz meseca v mesec spreminja, je pa neznanka. Mnogi se še niso upokojili, nekaj je že pokojnih, obstaja pa še veliko drugih vzrokov, da v ZSSS ne vedo, koliko posameznikov bi lahko zaprosilo za novo odmero.

Koalicijska računica

Matjaž Han je pojasnil, da so se v SD odločili za vložitev zakona na pobudo sindikalistov. Predlog so skladno s koalicijskim sporazumom posredovali partnericama. S podpisi so se odzvali v Desusu, od SMC pa niso dobili odgovora, a Han verjame, da s podporo spremembam ne bodo imeli težav, prav tako ne pri opozicijskih strankah. Zagotovil je, da ga podpira tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak.

Ko smo v SMC vprašali, kakšno je njihovo stališče, so nam odgovorili, da veliko pozornosti in skrbi namenjajo upokojencem, še posebno razmeram za njihovo življenje, zdravje in prihodke. »Vodja poslanske skupine SMC, dr. Simona Kustec Lipicer, je vodjema poslanskih skupin SD in Desus izrazila pričakovanje, da se o tako pomembnem vprašanju stranke koalicije pred končno odločitvijo najprej pogovorijo na vrhu koalicije, predvsem zato, da se slabe politične odločitve na račun upokojencev iz ZPIZ-2, pri katerih sta v preteklosti sodelovala tudi SD in Desus, ne bi več ponovile,« so še sporočili. 

***

Matjaž Han, vodja PS SD

»Ne spreminjamo pokojninske zakonodaje iz leta 2012, ki daje dobre rezultate in je bila dobra reforma, sprejeta s soglasjem socialnih partnerjev, ampak spreminjamo anomalijo, ki se je pokazala, ko je zakon začel živeti, in zaradi katere so nekateri prikrajšani. Verjamem, da SMC in druge stranke s podporo spremembam ne bodo imele težav.«

Uroš Prikl, poslanec Desusa

»Pokojninska reforma kaže rezultate, to, kar predlagamo, je majhna sprememba, ki poskuša zakonodajo narediti pravičnejšo in bo veljala v prihodnje. ZPZ-2 je posegel v pravice, ki so jih zavezanci lahko pričakovali, in prizadel najranljivejše skupine. Predlog spremembe je glas razuma. Mislim, da dva milijona evrov za blagajno ne bo prevelik zalogaj.«

Dušan Semolič, predsednik ZSSS

»Ureditev, ki jo je prinesel ZPIZ-2, je bila vnebovpijoča krivica. Grobo je bilo poseženo v dve pravici: da je Slovenija socialna država in da z zakonom za nazaj ni mogoče poseči v že pridobljene pravice. Dolgo časa smo opozarjali, da se je zgodila velika napaka. S spremembo se vzpostavlja pravičen meter. Nikomur se nič ne podarja, saj so ljudje za to vplačevali.«