Fišer in Zalar dobila prvo bitko zoper KPK

Ljubljana – Generalni državni tožilec Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar sta bila pred upravnim sodiščem uspešna s tožbo zoper protikorupcijsko komisijo (KPK), ki jima je v zadevi Škrlec očitala koruptivno ravnanje. KPK se bo na odločitev sodišča pritožila.

Upravno sodišče je ugotovilo, da je KPK, ki je v primeru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva leta 2012 v ravnanju Fišerja in Zalarja prepoznala korupcijo, kršila ustavni pravici do enakega varstva pravic ter do osebnega dostojanstva in varnosti. Temeljni očitek sodišča je, da postopek sprejemanja zaključnih ugotovitev ni ustrezal načelom poštene obravnave, saj niti Fišer niti Zalar nista imela možnosti, da se izjasnita o tistih novih ugotovitvah KPK, ki niso bile zajete v osnutku zaključnega poročila. Pravica do izjave pa je ena od pomembnejših vidikov pravice do enakega varstva pravic oziroma kontradiktornosti postopka. Ali kot je zapisalo upravno sodišče: komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme ravnati tako, da svoje ugotovitve dopolnjuje z novimi, ne da bi osebi, ki jo obravnava, dala možnost, da se do teh novih ugotovitev opredeli. Če ravna tako, krši ustavo in je obravnavani akt nezakonit. KPK zaključnih ugotovitev ni umaknilo s spletne strani, kot je zahteval Fišer, saj, tako KPK, sodišče temu ni ugodilo.

Ni bilo poštene obravnave

Iz urada generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja so v odzivu na sodbo upravnega sodišča zapisali, da odločitev sodišča »potrjuje, da postopek sprejemanja zaključnih ugotovitev ni ustrezal načelom poštene obravnave. S tem se potrjuje, da ugotovitve, do katerih je KPK prišla, ne ustrezajo resnici.« V uradu so spomnili, da so se prav zaradi ugotovitev komisije vrstili javni pozivi k odstopu generalnega državnega tožilca in številni drugi pritiski na tožilsko organizacijo, pogosto iz vrst najvišjih predstavnikov politične moči. »Ne more biti dobro, če nastajajo tovrstni odzivi, še preden organi, ki so za to pristojni, o domnevnih očitkih sploh odločajo, kot se je zgodilo v tem primeru.«

Na vrhovnem državnem tožilstvu štejejo, da je ne glede na sodbo upravnega sodišča zadeva končana, saj državnotožilski svet, ki je obravnaval ugotovitve KPK, v Fišerjevem primeru ni prepoznal takšnih ravnanj, ki bi zahtevala, da državnemu zboru predlaga, naj generalnega državnega tožilca razreši.

Štefanec naj se samoovadi

Aleš Zalar je dejal, da tako očitnih kršitev, kot jih je naredila KPK prej pod vodstvom Gorana Klemenčiča in zdaj pod vodstvom Borisa Štefaneca, ne bi moglo prezreti nobeno sodišče. Poslovnik KPK, ki ga je podpisal Klemenčič, je v neskladju z ustavo in zakonom in sodišče je odklonilo njegovo uporabo. »KPK ne more zlorabljati pravic postopka tako, da prizadetim pošlje osnutek poročila v izjasnitev, dokazni postopek pa potem dopolnjuje, ne da bi prizadeti o tem bil sploh obveščen, kaj šele, da bi imel možnost izreči se o novih ugotovitvah.« Zalar pričakuje, da se bo, če bo sodba postala pravnomočna, predsednik KPK Štefanec »samoovadil. Tokrat bo prijavo moral oddati KPK, ker mu sodišče v sodbi očita isto, kar on in še en član KPK očitata Fišerju in meni. Torej da napačna razlaga in uporaba zakona samodejno pomeni korupcijo. Ta situacija kaže na absurdnost očitka protikorupcijske komisije,« poudarja nekdanji pravosodni minister.

Protikorupcijska komisija je že napovedala, da se bo zoper obe sodbi pritožila na vrhovno sodišče. Časa ima petnajst dni od vročitve pisnega odpravka sodbe.