Ustavni sodniki »oželi« davek na nepremičnine

Pred ustavnimi sodniki je potekala razprava o tem, ali je zahteva po ustavni presoji zakona o davku na nepremičnine utemeljena.

Objavljeno
27. februar 2014 23.03
Javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti 2., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 14., 15., 25., 26. in 33. člena Zakona o davku na nepremičnine v Ljubljani, 27. februarja 2014
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Zakon o davku na nepremičnine je bil danes več kot sedem ur pred ustavnimi sodniki. Tako dolgo je trajala javna obravnava, na kateri so predstavniki več ustanov pojasnjevali, zakaj so zahtevali ustavno presojo, predstavniki vlade in državnega zbora pa, zakaj po njihovi presoji ni utemeljena.

»V povezavi z izpodbijanim 5. členom zakona o davku na nepremičnine, ki se nanaša na davčno osnovo, predlagatelji zahtevajo tudi presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin,« je povedala poročevalka »v zadevi št. U-I-313/13«, ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je povzela utemeljitve predlagateljev. Ustavni sodniki so 7. februarja že sporočili, da so do dokončne presoje ustavnosti zadržali izvajanje vseh štirih zakonskih določb, ki urejajo odmero v letu 2014. Vse vloge za oceno ustavnosti je zaradi skupne obravnave združilo.

Javna obravnava »zadeve« na ustavnem sodišču poteka tako, da za sodnikom poročevalcem predlagatelji v največ 15 minutah obnovijo svoje dvome o ustavnosti predpisa, za njimi dobijo besedo predstavniki oblasti, ki je zakon uveljavila, potem pa je čas za replike, za katerimi ustavni sodniki postavljajo vprašanja predstavnikom vlade. Zakaj so garaže v kletni etaži stanovanjskega bloka s šestimi etažnimi lastniki obdavčene kot poslovni prostor, drugače kot garaža v pritličju enodružinske hiše, je hotela vedeti ustavna sodnica Jadranka Sovdat. Ustavnega sodnika Ernesta Petriča je posebej zanimalo, zakaj se je vlada odločila za dve različni davčni stopnji – 0,15 odstotka davčne osnove za rezidenčna stanovanja in 0,5 za nerezidenčne stanovanjske površine. »V slovenski javnosti so poudarjene zahteve, da bolj obdavčimo lastnike, ki imajo več nepremičnin, bolj premožne,« je povedala Mateja Vraničar. »Saj ti plačajo več davka, ker ga plačajo za vsako nepremičnino,« je dodala ustavna sodnica Jadranka Sovdat.

Predsednik državnega zbora Janko Veber je moral odgovoriti na vprašanje, zakaj se je vlada lani odločila tako hitro uvesti davek na nepremičnine, da je državni zbor o zakonu odločal po nujnem postopku. Na mizi je bil proračun za leto 2014 in treba je bilo zagotoviti dodatna sredstva, opozicija je pritiskala na vlado, ta je hotela preprečiti, da bi javnofinančne razmere tudi v Sloveniji urejala »trojka« ... »Najpomembneješi je bil torej fiskalni vzrok,« je povzel predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Kot strokovnjaka za področje vrednotenja nepremičnin je ustavno sodišče na javno obravnavo povabilo dekanico Evropske pravne fakultete iz Nove Gorice Alenko Temeljotov Salaj in ekonomista Ivana Lavrača z ljubljanske Ekonomske fakultete. »Imovina, dom, varnost, to so za Slovence pomembne vrednote,« je povedala Alenka Temeljotov Salaj, opozorila na statistiko o duševni stiski državljanov in poudarila, da jo davek na nepremičnine lahko še poveča, ker povzroča negotovost. Vladi je svetovala, naj zakon popravi tako, da pri prebivalstvu ne bo povzročal novih strahov in občutka ogroženosti. Ivan Lavrač, naklonjen novemu davku, je menil, da davčne osnove ni mogoče določiti drugače kot s posplošeno tržno vrednostjo.

Predstavnika geodetske uprave Ivan Ravnihar in Dušan Mitrović sta morala natančno pojasnjevati, kako je urejen register nepremičnin, v katerem je zdaj že več kot 100 milijonov podatkov, in zakaj so v njem napake, ki povzročajo težave lastnikom. Ustavni sodniki so veliko spraševali o sistemu vrednotenja nepremičnin in posplošeni tržni vrednosti. Julijana Povše iz davčne uprave je povedala, da bodo pritožbo na davek na nepremičnine proučili v enem do dveh mesecih.

Predstavniki vlade so večkrat omenili, da v državnem zboru že čaka novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ali je primerno, da vlada zakon popravlja v času pred presojo ustavnosti, je razmišljal pravnik Erik Kerševan z inštituta za javno upravo, kjer so za obrtno-podjetniško zbornico proučili ustavnost zakona o davku na nepremičnine. »Zakaj zdaj spet hitimo,« je zaradi popravkov pri množičnem vrednotenju in napovedanih posegih v zakon o davku na nepremičnine zanimalo Ernesta Petriča, o napakah v Gursovih obvestilih o nepremičninah pa malo za šalo in malo zares povedal: »Moj zakon je kar nekoliko ogrožen. Moja žena neprestano kliče Gurs, nikoli ne dobi zveze, potem ves čas nekam hodi. Res pa je, da je na obvestilu naša hiša prikazana kot stanovanje.«