Tiskane izdaje
Ljubljana - V nekaj urah so poslanci danes kar dvakrat spremenili ustavo: z 78 glasovi so vpisali vanjo zloglasno fiskalno pravilo, nato pa s 86 glasovi za in le enim proti podprli še referendumske spremembe. Obdobja politične nezmožnosti dogovarjanja je konec, je po tem dejala premierka Bratuškova.
Njena odločitev, da vendarle podpre vpis fiskalnega pravila v ustavo, ki jo je – kot je povedala danes – sprejela pred obiskom Bruslja, je zagotovila politično večino v DZ. Za obe spremembi so namreč – čeprav s težavo – glasovali vsi poslanci PS. Bratuškova zagotavlja, da zlato pravilo ne pomeni, da se bodo pokojnine in plače znižale za 30 odstotkov, kot je še pred dobrim tednom trdila vlada. V izvedbenem zakonu, ki ga mora parlament z dvetretjinsko večino sprejeti do začetka prihodnjega leta, naj bi namreč zagotovili postopnost zmanjševanja primanjkljaja na zahtevane tri odstotke BDP.
Proti zlatemu pravilu je bilo le osem poslancev SD, vendar le zato, kot je povedala Ljubica Jelušič, ker je v besedilu omenjeno leto 2015. Dogovor o fiskalnem pravilu je razveselil zlasti opozicijo, ki je vladajoči PS sicer očitala, da je z nasprotovanjem izgubila leto dni. Romana Tomc je v imenu SDS celo čestitala Bratuškovi, ker »je zmogla ta korak«. Janez Janša je dejal, da je odločitev »zgodovinska«, Borut Pahor pa je premierki za pogum podaril šopek rož.
Poslanci so zagotavljali, da spremembe ustave na področju referendumov ne bodo zožile neposredne demokracije. Kljub temu so se odzvali sindikati in civilnodružbene organizacije, ki so zaradi odločitve DZ ogorčeni. Pred stavbo DZ se je med glasovanjem zbralo tudi manjše število protestnikov.
Zadovoljstvo zaradi ustavnih sprememb pa so izrazili v Bruslju. »To je močan signal, da je Slovenija zavezana zagotoviti zdrave javne finance,« je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja Ollija Rehna, Simon O'Connor.
Po novi ureditvi volivci ne bi zavrnili družinskega zakonika
Referendum bo lahko zahtevalo le 40.000 volivcev, zakon bo padel le, če bo proti poleg večine glasujočih tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev, so danes v ustavo vpisali poslanci.
Sprememba bo obveljala, ko jo bodo poslanci še razglasili. Teden dni morajo počakati, ker 30 poslancev lahko zahteva referendum o spremembi ustave. Ker je bil danes proti spremembi ustave le Ivan Vogrin, je možnost zapleta neznatna.
Po novem kriteriju, da mora biti proti zakonu ob večini glasujočih še petina vseh volivcev ali nekaj manj kot 350.000, bi na referendumu leta 2011 tudi po novi ureditvi padla pokojninska reforma, omejevanje dela na črno in zapiranje dosjejev SDV, proti katerim je bilo takrat okoli pol milijona volivcev. Obraten pa bi bil rezultat referenduma o družinskem zakoniku, ko je za glasovalo 233.268, proti pa 279.937 volivcev.
Lani je večina poslancev od ustavnega sodišča neuspešno zahtevala prepoved družinskega referenduma. Po novem ga bodo lahko prepovedali sami, pobudniki referenduma pa bodo pred ustavnim sodiščem »iskali pravico«, je spremembe danes opisal predstojnik katedre za ustavno pravo Igor Kaučič, ki meni, da bo nekaj zadreg tudi poslej - morda še prav pri zakonih, podobnim družinskemu, ko v manjšem delu odpravljajo neustavnost, v večjem pa urejajo druge stvari. Podrobnejša pravila morajo poslanci določiti v letu dni s spremembo referendumskega zakona.
