Varstvenega dodatka in socialne pomoči ne bo treba več vračati

Zaznambe na nepremičninah je vrhovno sodišče že izbrisalo.

Objavljeno
30. januar 2017 16.07
mpi*Upokojenci
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana - Vrhovno sodišče je že izbrisalo zaznambe na nepremičninah sedanjih prejemnikov varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Od jutri ti dve obliki transferjev ne bosta več vračljivi, če je nepremičnina v lasti prosilca vredna manj kot 120.000 evrov.

S 1. februarjem začne veljati novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki določa, da upravičencem do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ne bodo več vpisane zaznambe na nepremičninah, prav tako pa njihovim dedičem prejetih sredstev ne bo treba vračati. Oboje velja, če stanovanja ali hiše, v katerih dejansko bivajo in imajo prijavljeno stalno bivališče, niso vredni več kot 120.000 evrov. Vendar bodo lahko tudi tisti, ki imajo dražje nepremičnine, ob presoji pristojnih na centrih za socialno delo dobivali pomoč brez zaznambe do dve leti.

Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, a so imeli zadržke zaradi omejitev dedovanja, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočajo, da zaprosijo za varstveni dodatek oziroma denarno socialno pomoč čim prej, da jim jo bodo lahko izplačali že februarja.

Septembra 2016 je bilo 52.082 prejemnikov denarne socialne pomoči in malo manj kot 11.000 prejemnikov varstvenega dodatka (od tega le še 4907 starejših od 65 let), med katerimi jih približno 40 odstotkov dobiva tudi socialno pomoč. Med njimi jih je 7700 oziroma 13 odstotkov lastnikov nepremičnin. Vrhovno sodišče je med upravičenci do varstvenega dodatka izbrisalo okoli 2500 zaznamb, med prejemniki socialne pomoči pa približno 6600.

Novih prejemnikov varstvenega dodatka 5000

Za varstveni dodatek, ki je lani v povprečju znašal 150 evrov, lahko zaprosijo starejši od 63 (ženske) oziroma 65 let (moški), katerih mesečni dohodek ne presega 476,87 evra in imajo manj kot 2500 evrov prihrankov. Pred spremembo socialne zakonodaje leta 2012 ga je dobivalo več kot 46.000 ljudi.

Na ministrstvu predvidevajo, da bo z novimi predpisi približno 5000 upokojencev z najnižjimi pokojninami ponovno zaprosilo zanj. Pred letom 2012 je namreč varstveni dodatek izplačeval zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je bila višina pokojnine edino merilo. Od leta 2012, ko so ga preselili v socialno blagajno, pa se pri dodeljevanju upoštevata tako premoženje prosilca kot dolžnost preživljanja, ki jo imajo polnoletni otroci do staršev, razen če tudi sami niso na socialnem robu. Ocenjuje se, da se je od približno 36.000 ljudi, ki po letu 2012 niso več dobivali varstvenega dodatka, slabih 13.000 temu odpovedalo, preostali pa niso več izpolnjevali pogojev.

Za tiste, ki so varstveni dodatek in socialno pomoč prejemali od leta 2012 do 1. februarja 2017, pa še velja, da jo morajo dediči vračati, razen če niso tudi sami ogroženi. Cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči je 292 evrov za samsko osebo.