Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada je na danšnji seji potrdila predlog novele zakona o pacientovih pravicah, predlog gradbenega zakona ter zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter predlog novele zakona o Slovenskem odškodninskem skladu.
Boljše upravljanje čakalnih seznamov
Koalicijske stranke so predlog novele, ki med drugim prinaša novosti na področju napotitev, vodenja čakalnih seznamov in informiranja bolnikov, še v tem tednu usklajevale, še vedno pa nima polne podpore SD, ki bo predlog poskušala v DZ izboljšati.
Kot so na twitterju zapisali na vladi, je cilj zagotavljanje transparentnosti in boljšega upravljanja čakalnih seznamov, celostna ureditev področja čakalnih dob ter celostni nadzor na področju zagotavljanja pacientovih pravic in obveznosti.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je že pred današnjo obravnavo na seji vlade poudarila, da je novela zakona o pacientovih pravicah pomembna predvsem v smislu večje preglednosti sestavljanja in upravljanja čakalnih seznamov, s tem pa izboljšanja dostopnosti do storitev.
V Desus in SD opozarjata zlasti na dodatna administrativna bremena za zdravstvene delavce, ki jih bo po njihovem mnenju prinesla novela. A na ministrstvu in v SMC te očitke zavračajo. Medtem koalicijski partnerici podpirata uvedbo nove stopnje nujnosti na napotnicah »zelo hitro«, v skladu s katero bo bolnik moral biti na vrsti v 14 dneh.
Gradbeni zakon gre v parlament
Vlada je danes potrdila tudi predlog gradbenega zakona ter zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Glede tretjega zakona iz paketa, o urejanju prostora, so potrebna dodatna usklajevanja, zato ga bo vlada ponovno obravnavala predvidoma na prihodnji seji, je vlada objavila na twitterju.
Kot so zapisali v vladi, predlog gradbenega zakona prinaša bistvene novosti v gradbeni zakonodaji in številne poenostavitve postopkov. Med drugim združuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti vzpostavlja bolj jasen koncept in opis nalog poklicev na področju prostora, navaja vlada.
Prenos lastništva naložb s SDH na državo
Predlog novele zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, po kateri bodo lastništvo naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH), v prvi fazi strateških in pomembnih, prenesli na državo, predvideva, da bo naložbe še vedno upravljal SDH, je vlada sporočila po twitterju.
Priprava zakona temelji na sklepu vlade iz decembra lani o dokapitalizaciji SDH v višini 200 milijonov evrov za namen poplačila obveznosti SDH iz postopkov denacionalizacije.
»Ker so ti postopki v večini zaključeni, SDH ne potrebuje več lastnega premoženja, ki mu je bilo namenjeno za denacionalizacijo, zato se bodo z zakonsko ureditvijo kapitalske naložbe v lasti SDH prenesle na Republiko Slovenijo, uredile pa se bodo tudi preostale obveznosti SDH,« so zapisali v predlogu zakona, ki je objavljen med vladnimi gradivi.
SDH načrtuje v letu 2018 izročitev 190.000 obveznic, kar predstavlja odliv v višini 18,7 milijona evrov, v letu 2019 pa izročitev 155.00 obveznic, kar predstavlja odliv 15,3 milijona evrov. Na drugi strani iz dividend iz naslova naložb, ki bi bile prenesene v last države, v letu 2018 pričakujejo 42 milijonov evrov, v letu 2019 pa 42,3 milijona evrov priliva.
Pričakovani prihodki iz dividend iz naslova portfeljskih naložb, ki bi ostale v lasti SDH, v letu 2018 znašajo 2,8 milijona evrov in v letu 2019 tri milijone evrov. Višine prihodkov iz naslova prodaje kapitalskih naložb zaradi negotovosti izida prodaj ni mogoče predvideti.
Če prihodki iz upravljanja naložb (prodaje kapitalskih naložb, dividende), ki bodo ostale v lasti SDH, ne bodo zadoščali za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin, se bodo sredstva za poravnavo obveznosti, kot omenjeno, zagotovila tudi iz proračuna, vendar pričakujejo, da bo razlika med pričakovanimi prilivi in odlivi pozitivna, zaradi česar naj ne bi bilo negativnih finančnih posledic v proračunu.
