Zaupnica vladi: znani očitki, grenko slovo

Nepovezani poslanci bodo glasovali po svoji vesti. Poslanca manjšin vlade ne bosta podprla.
Objavljeno
20. september 2011 12.27
Posodobljeno
20. september 2011 12.50
Marko Pečauer, Anže Božič, notranja politika
Marko Pečauer, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Za odločitev o zaupnici predsedniku vlade Borutu so si poslanci vzeli celih osem ur. A že po uvodnih predstavitvah stališč poslanskih skupin je bilo jasno, da čudeža ne bo. Prisotni so bili čisto vsi poslanci in nobena poslanska skupina ni odstopila od svojih stališč. Po glasovanju, ki je pokazalo krepek poraz, je Pahor sicer zatrjeval, da ne čuti nobene grenkobe, a njegova govorica telesa je pričala drugače.

Na čudež najbrž ni upal, saj so v zadnjih dneh vsa preračunavanja kazala, da podpore zaupnici ne bo. Njegovi javni nastopi dan pred glasovanjem so kazali na to, da se poslavlja, in tudi uvodni nastop pred državnim zborom ob 10. uri dopoldne je dal razumeti, da se zaveda velike verjetnosti, da zaupnice ne bo dobil. Kljub temu je v svojem precej čustvenem nagovoru poslance pozval, naj vendar podprejo manjšinsko vlado. Nasprotna pot je pot v politično krizo, ki bi za nekaj mesecev ohromila državo.

Ko je bil izvoljen za predsednika vlade, je šel najprej v klet, je povedal. »In kaj sem ugotovil? Da smo pod nadstropji, ki jih je gradila vsaka nova vlada, imeli trhle temelje, polne termitov. Odločil sem se, da ne bom popravljal fasade, kar bi bilo najlažje, ampak sem se odločil popraviti klet in naše temelje. Uredili smo odnose s sosednjimi državami, zlasti Hrvaško, normalizirali smo družbo, ker smo dali podsistemom avtonomijo. Čeprav je zato nastal vtis, da vlada nima nadzora in da odloča vsak, ki ima pet minut časa«, je bil slikovit Borut Pahor.
Potem pa se je usulo.

Vodja vodilne opozicijske poslanske skupine SDS Jože Tanko je vladi očital, da ni v tem mandatu izboljšala niti enega parametra iz zapuščine prejšnje vlade, pač pa sta se razmahnila klientelizem in korupcija. »Državi ne gre in ne gre, vlada ima daleč najnižjo podporo v zgodovini države, podtaknjene afere pa so se danes sprevrgle v svoje nasprotje.« Ob tem je Pahorju očital še, da se je na oblast povzpel samo zaradi afere Patria, njegove nastope pa označil kot »pahorizme«.

V imenu Zaresa pa je Franco Juri povedal premieru, zakaj so ga zapustili in ga ne bodo podprli. Navrgel mu je, kako je imel zmeraj več posluha za opozicijsko SDS kot pa za koalicijske partnerje, kako ni podprl svojih ministrov, ampak je proti njim paktiral z opozicijo, kako je bil brezbrižen do prvih referendumov, vse pa se je zgostilo pri sporu o TEŠ 6.

Nič dobrih besed za vlado ni imel niti Zmago Jelinčič iz SNS. »Danes smo priča klientelizmu, koruptivnosti in lopovščini, kot jih še ni bilo,« je razlagal. Krivi pa so vsi v vladi, tudi LDS, Zares in Desus, ki se dela, kot da z vsem skupaj nima nič. Vse skupaj pa je označil za »kliko, ki je ne moremo podpreti.« A je ostal skrivnosten. »Kako bomo glasovali, boste videli ob glasovanju.« Čez nekaj ur se je pokazalo, da so bili vsi proti.

Radovan Žerjav, predsednik SLS, pa se sploh ni hotel ukvarjati ne s Pahorjem ne z njegovimi ministrskimi kandidati, ampak je samo pozival poslance k »odgovornemu glasovanju«.

Naj vendar povedo Pahorju, kar so mu volivci povedali že junija ob zavrnitvi referendumov: da so spremembe nujne in da moramo čim prej na volitve.

Medtem pa so se na parlamentarnih hodnikih ukvarjali predvsem s tem, ali bo po Pahorjevem padcu kdo predlagal novega predsednika vlade, kakega »kljukca«, kot temu pravi Pahor. Ne bo ga in ga niti ne iščemo, so po vrsti zatrjevali vsi koalicijski sogovorniki, opozicija pa je bila skeptična, češ da se bo gotovo našel kdo, ki ga bo vendarle predlagal. Poslanci so si namreč s presenetljivo lahkoto skrajšali mandat, kar se je zgodilo prvič po osamosvojitvi.