Vlada predlagala dvig socialne pomoči na 331,26 evra

Za samske in pare brez otrok 33 oziroma 53 evrov več kot doslej.

Objavljeno
08. marec 2018 12.35
Posodobljeno
08. marec 2018 12.35
B. H., Šp. B., STA
B. H., Šp. B., STA

Ljubljana - Kljub nasprotovanju finančnega ministrstva je vlada danes podprla besedilo spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim bodo osnovni znesek minimalnega dohodka zvišali za 11,3 odstotka. Samska oseba, ki nima nobenih drugih virov za preživetje, naj bi bila po novem tako upravičena do 331 evrov denarne socialne pomoči na mesec. Sprememba se nanaša le na višjo socialno pomoč za samske osebe, ki zdaj prejemajo 297 evrov, in pare brez otrok. Za družine pa bo znesek ostal tak, kot je bil doslej.

Decembra 2017 je bilo skoraj 72 odstotkov od 50.800 prejemnikov denarne socialne pomoči samskih. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so višino določili na podlagi nove raziskave, ki je pokazala, da so osnovni minimalni stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe, 441,67 evra. Da bi se ohranilo podobno razmerje z neto minimalno plačo kot leta 2010, so ob upoštevanju tveganja pasti neaktivnosti predlagali znesek, ki predstavlja 75 odstotkov osnovnih minimalnih življenjskih stroškov.

Predlog zakona je ministrica Anja Kopač Mrak dala v javno razpravo že konec lanskega oktobra, a so mu na ministrstvu za finance nasprotovali, predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je, da bi bili finančni učinki, če bi se prejemki zvišali 1. aprila, 14 milijonov evrov letos in 18 milijonov prihodnje leto. Drugi argument pa je bil, da bi se s povišanjem zneska povečala past neaktivnosti.

Kopač Mrakova je kljub zadržkom finančnega resorja spremembo zakona predlagala vladi, ki jo bo zdaj poslala v državni zbor v obravnavo po skrajšanem postopku. Če bodo poslanci v državnem zboru izglasovali povišanje, si lahko prejemniki obetajo višje nakazilo od maja naprej.

Tako bo skupno breme za državno blagajno manjše od sprva predvidenih 14 milijonov, še vedno pa ni jasno, od kod bodo odhodek krili, saj ministrstvo za finance tudi zdaj ne soglaša s spremembami. Na ministrstvu za delo pa toliko rezerve v svojem proračunu nimajo.

Na ministrstvu za finance opozarjajo, da po njihovih izračunih v finančnem načrtu ministrstva za delo ni prostora za dvig denarne socialne pomoči, ki ga predvideva novela zakona o socialno varstvenih prejemkih. Ta denar bo zdaj treba najti s proračunskimi prerazporeditvami, so navedli in posvarili še pred t. i. pastjo neaktivnosti.

Dodatnih 4,4 milijona evrov za znanost

Vlada je na današnji seji s prerazporeditvijo sredstev v proračunu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport področju znanosti namenila dodatnih 4,4 milijona evrov. Za zadnje se je odločila, ker je znanost ena od prioritetnih področij vlade, je zapisano v sporočilu po seji vlade. Omenjena sredstva je vlada zagotovila za nujno potrebno »stabilizacijo stanja v raziskovalni dejavnosti«, je zapisano. V proračunu za letos je v primerjavi z letom 2017 za raziskovalno dejavnost zdaj predvidenih za približno 19 milijonov evrov več sredstev.

Na področju znanosti vlado sicer že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje denarja. Na to so raziskovalci opozorili aprila lani z množičnim shodom za znanost v središču Ljubljane. Znova so na to opozorili v nedavnem odprtem pismu premieru Miru Cerarju.

Uredba za železniško progo med Mariborom in Šentiljem

Vlada je na današnji seji izdala tudi uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za železniško progo med Mariborom in Šentiljem, ki daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker omenjena železniška proga ni več ustrezna, je najprej predvidena nadgradnja obstoječega tira, pozneje pa je načrtovana še gradnja drugega tira. V DPN so določene rešitve glede prometno-tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posega v prostor, so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Z državnim prostorskim načrtom se načrtuje ureditev odseka železniške proge Maribor–Šentilj–državna meja z gradnjo drugega tira in prestavitvijo obstoječega tira na posameznih odsekih, z vsemi objekti, napravami in ureditvami, potrebnimi za nemoteno funkcioniranje železniške proge. Prav tako je med drugim načrtovana rekonstrukcija železniških postaj Pesnica in Šentilj ter prestavitev železniškega postajališča Cirknica.

Glavno železniško postajo nameravajo sicer nadgraditi tudi v Mariboru. Razpis za nadgradnjo postaje, ki naj bi po novem imela tri perone, je odprt do 12. marca.