Vladne stranke v pravice gejev in lezbijk vložile drobiž

Ljubljana – Za kampanjo pred »družinskim« referendumom je lani največ, skoraj 47.000 evrov, porabil Aleš Primc. Pol manj, 21.000 evrov, sta investirali IDS Luke Meseca in TRS Violete Tomić. Stranke koalicije, ki so izglasovale na referendumu padli zakon, so varčevale.

To kažejo poročila, ki jih je Agencija za javnopravne evidence (Ajpes) objavila za vse večje organizatorje kampanj. SMC, ki ima 35 poslancev in vodi vlado, je v kampanjo z 9700 evri investirala manj kot gejevski aktivist Miha Lobnik. Ta je z dobrimi enajstimi tisočaki prehitel vse tri koalicijske stranke v seštevku, Desus je prijavil kampanjo, težko nič evrov, SD pa 945 evrov. Krepko več sta investirali stranki koalicije Združena levica, ki ima le šest poslancev. Ta je padlo novelo predlagala. Po takšnih kampanjah je 20. decembra lani 63,51 odstotka glasujočih zavrnilo spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi gejevske in lezbične pare povsem izenačila z drugimi.

Ukinjene obvezne revizije

Pravo presenečenje pa ni bil odstotek volivcev, ki so bili proti. Na tem referendumu je bil prvič, odkar je bila pred tremi leti spremenjena ustavna ureditev, dosežen pogoj, ki ga v preteklosti ni bilo: zakonu je nasprotovala več kot petina vseh volilnih upravičencev. Torej najmanj 342.591. Proti je bilo 394.482 volivcev ali 23.02 odstotka vseh. Za jih je bilo 226.651.

 

Kampanje je prijavilo 39 organizatorjev, Ajpes je doslej objavil poročila za 33. Ni še poročil Pozitivne Slovenije in, denimo, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Organizatorji morajo najpozneje štiri mesece po referendumu zapreti račune in po tem v 15 dneh poročati. Skrajni rok se izteka. Do reforme financiranja kampanj in strank pred dvema letoma je moralo računsko sodišče obvezno preveriti vse referendumske kampanje, čeprav je bil čas revizorja praviloma vreden več od seštevka večine kampanj. Reforma je to dramatično spremenila, zdaj revizorji niso dolžni pregledati nobene.

Bo padla globa 10.000 evrov?

»Nagibamo se k temu, da teh kampanj ne bi preverjali,« je povedal vrhovni državni revizor Zoran Mladenovič in dodal, da pa revizije bodo, če bi se pokazal sum nepravilnosti. »A kvečjemu posamične revizije,« je dodal. Z reformo je računsko sodišče dobilo novo pristojnost: preverja poslovanje strank na rednih računih, kjer obračajo neprimerno več denarja in iz katerih plačajo večino stroškov kampanj.

Tudi pred tokratnim referendum je večina organizatorjev prijavila, da niso porabili tako rekoč nič. Vzrok je preprost: kampanje prijavijo predvsem zato, ker to omogoča brezplačen nastop na javni televiziji. Stranka Desus in Roman Vodeb sta prijavila celo čisto ničlo, kar pa je napaka. Vsak organizator mora odpreti poseben račun, kar tudi ni brezplačno. Če ga ne, je globa za pravne osebe najmanj deset tisoč evrov. Enaka je, če pozabi poročati.

Iz Desusa so se danes odzvali, da bodo svoje poročilo o referendumski kampanji popravili: stroška nekaj deset evrov za odprtje in zaprtje računa niso prikazali po pomoti.

Za posameznike so kazni nižje: začnejo se pri 400 evrih. Vse večje stranke so stroške kampanj poravnale s prenakazili iz rednih računov. Drugače je pri posameznikih. Miha Lobnik je prijavil, da je za kampanjo sam prispeval 9600 evrov, Primc pa, da je štiri tisoč evrov podaril Stanislav Maršič, še pet tisočakov pa katoliški Zavod za družino in kulturo življenja.

Pravne osebe, katerih namen ni dobiček, za referendumske kampanje še lahko podarjajo, drugim je Virantova reforma to prepovedala. Zaradi tega Primc ni smel porabiti 1381 evrov prispevkov samostojnih podjetnikov in podjetij. Po 500 evrov sta mu podarila Arhitekturni atelje Vera Klepej-Turnšek in Emona Instruments PTY. Še za 1115 evrov je prijavil nedovoljenih brezplačnih storitev družbe Družina. Zato je skoraj 2500 evrov nakazal Karitasu.