Vsako (študentsko) delo nekaj šteje?

Ministrica Anja Kopač Mrak napoveduje ureditev študenskega dela, ki bo vsebovalo plačevanje prispevkov in pravice.

Objavljeno
09. april 2013 14.17
LJUBLJANA, 06.11. 2009, Filozofska fakulteta, lovesnost ob 90. obletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ob prihodu delegacije Svetovnega pohoda za mir in nenasilje. Študenti pred FF. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
R.D., Delo.si
R.D., Delo.si
Ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je po priporočilu OECD, naj Slovenija izboljša učinkovitost javnih izdatkov tudi na področju sociale, med drugim napovedala povezovanje centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje ter ureditev študentskega dela po logiki »vsako delo šteje«.

Priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z rigidnostjo trga dela, študentskim delom, pokojninskim sistemom se ponavljajo že od leta 2004, 2005, je na današnji predstavitvi ekonomskega poročila o Sloveniji v Ljubljani dejala ministrica in zatrdila, da se jih država zaveda.

Kopač Mrakova deli mnenje OECD, da bo v prihodnje treba izvesti zdravstveno reformo in vzpostaviti dolgotrajno oskrbo. Področje oskrbe na domu oz. pomoči starostnikom bi sama povezala s socialnim podjetništvom.

V zvezi z reformo institucij je pojasnila, da že poteka, da pa velja takšne spremembe izvajati postopoma. V tej luči je sicer omenila povezovanje centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje.

Zavzela se je tudi za učinkovitejše prilagajanje aktivne politike zaposlovanja trenutnemu položaju, ko je dostopnih delovnih mest izredno malo in subvencije ne dajejo več takšnih učinkov, kot so jih v preteklosti.

Napovedala je še spremembe študentskega dela. Kot je dejala, je bila v pogovorih s študenti že sprejeta logika »vsako delo šteje«, kar pomeni plačevanje prispevkov na eni in pravice na drugi strani.

Rafal Kierzenkowski iz OECD je sicer v zvezi s prestrukturiranjem socialnih izdatkov v Slovenji priznal, da je prišlo je do precejšnjega napredka na tem področju. Dodal pa je, da je še prostora za izboljšave. Slovenija bi lahko denimo še zaostrila kriterije za socialne transferje (npr. družinske dodatke).

Priporočilo OECD: Manjša nadomestila za brezposelnost

Po njegovih besedah je še vedno prostor za znižanje nadomestil za brezposelnost, ki so razmeroma visoka. S tega naslova so visoki državni izdatki, obstaja pa tudi nevarnost demotivacije za zaposlitev.

Kierzenkowski je poudaril tudi pomen izpeljave zdravstvene reforme. Z izboljšano učinkovitostjo zdravstvene porabe bi lahko podaljšali pričakovano življenjsko dobo za tri leta, hkrati pa znižali porabo, je dejal. V tej luči je menil, da velja razširiti osnovo za prispevke in racionalizirati košarico pravic.

Po njegovih besedah je treba razvijati tudi dolgotrajno oskrbo - vzpostaviti mehanizem financiranj, ki temelji tako na delovno aktivnih kot na upokojencih.

V zvezi s srednješolskim izobraževanjem je predlagal spremembo normativov in boljšo izrabo učiteljskega osebja.

Ker je Slovenija na področju staranja prebivalstva med najbolj izpostavljenimi državami v OECD, je svetoval tudi dodatne reforme na pokojninskem področju.