Vzpostavitev sklada dobrodošla, a ne tako, kot predlaga vlada

Sindikati imajo številne pripombe na predlog zakona o demografskem skladu, ki bo v javni obravnavi do 15. avgusta. 

Objavljeno
18. julij 2017 16.34
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – »V demografski sklad sodijo najboljše in najbolj donosne naložbe, saj bo v funkciji zagotavljanja socialnega varstva vsega prebivalstva,« je prepričana Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer imajo precej pripomb na to, kako si pomoč pokojninski blagajni zamišlja vlada.

Tudi če bi se prispevna stopnja delodajalcev dvignila na 15,5 odstotka, kolikor vplačujejo zaposleni, in bi bila zaposlenost visoka, ob sedanjih demografskih trendih prispevki in sredstva, ki jih država namenja iz proračuna, čez nekaj let ne bodo zadoščali za pokojnine. Dodatne vire naj bi zagotavljal demografski sklad. Po dobrih treh letih usklajevanj, zlasti v koaliciji, je zakon o rezervnem demografskem skladu konec junija prišel v javno razpravo, ki bo trajala do 15. avgusta.

Pri ZSSS imajo pomisleke o rešitvah, ki jih je predstavila vlada. Na finančnem ministrstvu, denimo, pričakujejo, da bo imel sklad 50 odstotkov premoženja v finančnih naložbah, 30 odstotkov v kapitalskih in 20 v nepremičninah. Sindikati bi delež kapitalskih naložb povečali na 60, finančne bi zmanjšali na 35, nepremičninski delež pa na pet odstotkov. Predlagajo dolgoročno lastništvo ključnih strateških in pomembnih naložb, kot so Modra zavarovalnica, Sava, d. d., Telekom, zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Loterija Slovenije, Krka, Petrol, Gorenje, Pozavarovalnica Sava in podjetja energetike. V sklad naj bi se stekali še del bodočega nepremičninskega davka, prihodki iz koncesij za vodo in upravljanja gozdov.

Nesprejemljiv SDH

Po besedah Ladija Rožiča, podpredsednika ZSSS, bi morali na demografski sklad prenesti šest milijard evrov, ki bi ob štiri- do petodstotni donosnosti v 20 letih prinesli dovolj velik vir za pokojnine. Akumulacije premoženja pa ne bi začeli leta 2020, kot načrtuje vlada, temveč leto prej, poleg tega bi devetčlanskemu nadzornemu svetu, v katerem bi bilo pet predstavnikov ministrstev in po en upokojenec, delodajalec, delojemalec in en predstavnik mladih, dodali še po enega upokojenca in delojemalca, češ da vlada ne sme imeti glavne besede pri tako pomembni zadevi. Predvsem zahtevajo neodvisnost in samostojnost pri upravljanju naložb sklada; nesprejemljivo se jim zdi, da bi te upravljal SDH.