Vzrok za znižanje RTV-prispevka zategovanje pasu

Ekonomski učinki ukrepa bodo po nekaterih ocenah minorni, javni zavod pa bo imel velik izpad.
Objavljeno
26. avgust 2012 22.02
RTV
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana – Vlada je z odločitvijo, da z novim letom zniža RTV-prispevek, precej razburkala strokovno in tudi politično javnost, pri ljudeh, od katerih nemalokrat slišimo besne pripombe, zakaj ga sploh plačujemo, pa je verjetno vzbudila nekaj simpatij. Kaj je v ozadju tega ukrepa in kaj je motiv zanj?

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je pojasnil, da je vzrok varčevanje. Deset odstotkov nižji prispevek je del strategije »zategovanja pasu«, saj nihče več ne more biti izjema. A ker minus deset odstotkov pomeni 1,20 evra na mesec in približno 15 evrov na leto, se ekonomska upravičenost ukrepa zdi nekoliko neverjetna.

Drugi vzrok, ki ga navaja vlada, je poročilo računskega sodišča, iz katerega je razvidno, kako je denar v preteklosti odtekal iz javnega zavoda – na dvomljiv in sporen način. Vendar – ali je »kazen« sorazmerna, zlasti če upoštevamo, da je bila večina napak storjena v času prejšnjega vodstva? Ali pa je odgovor na vprašanje, od kod izvira motiv za takšen ukrep, mogoče treba iskati v novi komercialni televiziji Planet TV, ki jo ustanavlja hčerinska družba državnega Telekoma?

Javne koristi ni mogoče izmeriti

Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede pravi, da lahko to potezo interpretiramo v kontekstu vladnega rezanja stroškov, lahko pa tudi kot zelo impulzivno dejanje – odziv na poročilo računskega sodišča, iz katerega bi lahko razbrali tudi to, da ima RTV še denarne rezerve.

»To delno lahko drži, če vemo, da ponuja tolikšne popuste za oglaševanje in da je nekoliko nespametna in nespretna pri trženju. Nekoč je namreč znala iztržiti bistveno več. Zato verjamem, da nekaj rezerve gotovo obstaja, a je utopično pričakovati, da ji jo bo uspelo izkoristiti zdaj. Vsi tisti, ki so odvisni od oglasov, so zdaj v težkem položaju in velikem strahu. Poleg tega prihaja na trg še nova televizija, na katero bo tudi odpadel del oglaševalskega kolača.« Če smo absolutno realni, dodaja Milosavljević, si je težko predstavljati, da bo ta ukrep pripeljal do večje racionalizacije poslovanja. »Poleg tega pri javnih servisih ne gledamo zgolj na ekonomsko korist, temveč tudi na javno. Ta pa velja veliko več in se ne da izmeriti samo z ekonomskimi kategorijami,« je še dejal Milosavljević.

Odpuščali bodo, ne zaposlovali

»Te odločitve vlade ne razumem,« pa pravi generalni direktor RTV Marko Filli. »Ne glede na težke ekonomske razmere ta ukrep ne bo imel nekega pozitivnega učinka pri državljanih, bo pa prinesel hude negativne posledice RTV.«

Zaradi 1,20 evra mesečnega prihranka na mesec bo RTV ostala brez devet milijonov evrov na letni ravni. Zaradi manjšega obsega oglasnih prihodkov, ki so tudi posledica krize, pa Filli pričakuje, da bo izpad znašal več kot deset milijonov evrov. To pa pomeni, da se bodo na RTV morali odločiti in izbrati med vsebinami.

Filli pojasnjuje, da se nekaterim fiksnim stroškom pač ni mogoče izogniti, zato bodo morali poseči po programskih stroških in stroških dela, po višini in obsegu honorarjev ter tudi po številu zunanjih sodelavcev. Četudi računsko sodišče opozarja, da bi honorarne sodelavce morali zaposliti, saj izpolnjujejo vse elemente delovnega razmerja, jih bodo morali zdaj odpustiti.

Marko Milosavljević meni, da je to nekaj najslabšega, kar se javnemu zavodu lahko zgodi: omejitev honorarnih del in zaposlovanja: »To so odločitve, ki so hitre in površne in vodijo samo v to, da zabetonirajo obstoječe stanje. To pa je nekaj, kar se v kreativni industriji, kar RTV je, ne bi smelo zgoditi, saj se tako ustavi pretok idej, ljudi, razmišljanja in zgolj ohrani rutina.«

Ceneni populizem

Filli je že povedal, da so zahtevali sklic nujnih sej programskega in tudi nadzornega sveta, na katerih bodo predstavili nove razmere. Višino novega zneska pa morajo še vnesti v zakon, kar pomeni, da del manevrskega prostora ostaja. Opozicija je namreč kritična. Poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta opozarja, da poskuša vlada s finančnimi pritiski pokoriti javno RTV. »To je ceneni populizem, ki mu bodo nekateri iz nevedenja, neznanja in stiske morda nasedli. V resnici pa ima namera povsem drugačne cilje. Najpomembnejši je ta, da se delno onemogoči delo RTV,« je prepričana Tamara Vonta, nekdaj novinarka in urednica na največji komercialni televiziji. Sprašuje se tudi, katera gospodinjstva bodo plačala ustanovitev nove televizije, ki jo financira državno podjetje (Telekom, TSMedia, op. a.) in se pospešeno pripravlja na začetek oddajanja (septembra, op. a.).

Da so se koalicijske partnerice v koalicijskem sporazumu zavezale, da se politika ne bo vmešavala v delo medijev, uredništev in novinarjev, pa vlado opominja poslanka SD Majda Potrata. »Ravnanje vladajoče koalicije, zlasti največje koalicijske stranke, kaže na očiten odmik od zaveze v koalicijskem sporazumu. Ne le da (so)ustvarja alternativno televizijo javni radioteleviziji v očitno podnormiranem okolju in v nasprotju z minimalnimi demokratičnimi standardi transparentnosti, ampak med drugim tudi spodkopava stabilnost delovanja javnega zavoda RTV, tudi s tem, ko je razrešila štiri člane nadzornega sveta RTV.«

Majda Potrata zato vlado sprašuje, po katerih normativnih aktih in njihovih določilih je razrešila štiri člane nadzornega sveta RTV, kako namerava zagotoviti politično neodvisnost in finančno stabilnost RTV ter kako bo znižanje prispevka vplivalo na obseg in kakovost izvajanja javne službe.