Za koalicijo te dni 
več dežja kot sonca

Koalicijske stranke so se v zadnjih dneh zapletle v številne konflikte. Se bo zgodba končala predčasno?

sre, 06.12.2017, 20:00

Miro Cerar, predsednik SMC:

»Vlada in koalicija še naprej delujeta normalno, kljub dvema preglasovanjema na vladi. Vlada je morala odpraviti krivice tudi do ravnateljev in direktorjev zavodov, potem ko smo uredili plače za zaposlene v kategoriji J. Ker koalicijska partnerja tega nista podprla, sem moral sprejeti odločitev. To ni način, ki je značilen za vlado, a tu in tam je treba iti na glasovanje, ker smo s tem odpravili krivice in anomalije.«

Karl Erjavec, predsednik Desusa:

»Ta vlada bo končala mandat, saj je do parlamentarnih volitev še nekaj mesecev, je pa vprašanje, ali smo v okviru koalicije še sposobni dokončati kakšen večji projekt. Parlamentarne stranke se počasi že pripravljamo na volitve, zato je treba razumeti, da stranke pač vstopamo v obdobje negotovosti, a še vedno politične stabilnosti, zato bo vlada končala svoj mandat.«

Dejan Židan, predsednik SD:

»Menim, da bo koalicija zdržala do izteka mandata, ker se zavedamo, da je gospodarska rast precej odvisna tudi od politične stabilnosti. Je pa težko reči, da bo delovala dobro, ker se je zgodilo, da sta bila Desus in SD preglasovana na vladi. To po mojem odraža strah v SMC, ker se lahko zgodi, da bodo zdravstvo zapustili v slabšem stanju, kot so ga dobili na začetku mandata.«

Ljubljana - Odločne izjave, preglasovanja, javna nasprotovanja, občutki užaljenosti in kadrovanje so trenutno najboljši opis stanja v vladajoči koaliciji SMC, Desusa in SD. Diagnoza za takšno stanje je znana: bližajo se parlamentarne volitve.

Eden bolj dramatičnih dogodkov v koalicijskih vrstah se je zgodil zadnjo soboto. Ko je predsednik Desusa Karl Erjavec zjutraj vzel v roke dnevno časopisje, se mu je ob prebiranju intervjuja v Večeru s predsednikom državnega zbora (in podpredsednikom SMC) Milanom Brglezom moralo zatakniti. Po naših informacijah so imeli ljudje, ki predsednika Desusa obkrožajo vsak dan, v soboto z njim veliko opravka, jeza pa je bila tako velika, da je prvak druge najmočnejše koalicijske stranke na vsak način želel odgovoriti Brglezu. »Takšen napad s te funkcije na zunanjega ministra se še ni zgodil,« je v ponedeljek za STA izjavil Karl Erjavec. Dan pred tem pa je v pogovoru za nacionalno televizijo pojasnil, da si poskuša Brglez na njegov račun nabirati poceni politične točke.

Ohlajena jeza

In kaj je Brglez takšnega izjavil, da je Erjavec čutil potrebo bo hitrem in glasnem odzivu? Brglez je pritisnil na Erjavčevo bolečo točko, imenovano arbitraža, z izjavo, da se vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša v tem delu zgodbe obnaša »veliko bolj odgovorno« kot Karl Erjavec. Tudi poslanci Desusa so odločno stopili v bran svojemu predsedniku; Franc Jurša je tako dejal, da so Brglezove izjave presegle vse norme sodelovanja. Iz odgovora Jurše, ki smo ga danes vprašali, kakšno je stanje v koaliciji, pa lahko sklepamo, da se je sobotna jeza do sredine tedna dodobra ohladila, kar lahko pripišemo deloma politični treznosti, deloma pa morda tudi hladnim decembrskim dnem.

»Nobenih izrednih razmer ni, stanje stvari je takšno, kakršno je vsakič pred parlamentarnimi volitvami. Menimo, da večjih napetosti v koaliciji ni čutiti, je pa res, da gospodu Brglezu v zadnjih dneh manjka nekaj politične modrosti,« je dejal Jurša.


Dejan Židan, Miro Cerar in Karel Erjavec na sestanku koalicije Vlade RS na Brdu pri Kranju. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Stanje (ne)stabilnosti

Opis zapleta, ki je nastal te dni, je najboljša ilustracija trenutnega političnega položaja v državi. Vzroke za naraščanje napetosti v koaliciji je treba iskati pri izvoru - julijskih volitvah 2014, ko je politična novinka SMC pometla s »starimi« strankami. Zdi se, da zdaj prihaja čas obračuna pred volitvami, ko bo treba volivcem pokazati, kaj se je v štirih letih naredilo. Zato ne preseneča, da se je na vladi že drugič zgodilo, da sta bila v ministrskem zboru preglasovana ministra Desusa in SD. Manjši članici koalicije sta najglasneje ugovarjali prejšnji teden, ko so na vladi sklenili, da podprejo zvišanje plač ravnateljem in direktorjem v javnem sektorju. »To je napačna odločitev, ki lahko zamaje plačni sistem. Odgovornost za to pa na svoja pleča prevzema SMC,« je odgovoril predsednik SD Dejan Židan.

Osi konfliktov

Osnovna osišča trenj v koaliciji se sučejo okoli tem, ki so zaznamovane predvsem s predvolilnimi obljubami. SMC ima v finalu mandata veliko posluha za sindikalne zahteve po višjih plačah. V SD in Desusu vidijo vir težav v dogovoru ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc z zdravniškim sindikatom Fides pred letom dni, ko so se po njihovem porušila krhka ravnovesja v javnem sektorju.

Druga točka vse bolj očitnih nesoglasij se odraža na področju zdravstva, kjer se je SMC po letih čakanja in iskanja političnega ravnotežja odločila za radikalnejše poteze - zamenjave vodstev v bolnišnicah naj bi bile tudi odraz merjenja moči stranke SMC s SD in Desusom, pri čemer imata stranki že iz prejšnjih vlad močno zaslombo.

Tretja točka bolj očitnih težav se napoveduje ob spremembi pokojninskega zakona. Stranka upokojencev namreč predlaga, da bi poleg že dogovorjene uskladitve pokojnin v letu 2018 sprejeli še zavezo, da bi upokojencem od leta 2019 do 2022 še naprej usklajevali pokojnine v skladu z izjemno gospodarsko rastjo, za kar bi morali zagotoviti dodatno milijardo evrov. In odziv iz SMC? »Predvsem gre za nespodobno predvolilno politično potezo,« je danes dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

Zato predsednik SD Dejan Židan zaradi nakopičenih težav predlaga, da bi se na koaliciji dogovorili o ukrepih, ki jih je še smiselno izpeljati do konca mandata, nato pa da se lahko izmerijo na volitvah. Na potezi je predsednik vlade Miro Cerar.

Prijavi sovražni govor