Zakaj Karla Erjavca ni v njegov drugi dom na Hrvaškem

Zaskrbljeni lastniki nepremičnin - več sto Slovencev je jeznih na zunanjega ministra.

Objavljeno
02. avgust 2017 13.47
karigador
Suzana Kos
Suzana Kos
Ljubljana - V istrskih krajih Karigador in Dajla, kjer ima nepremičnine več sto Slovencev, bi pri preprečitvi gradnje marine radi pomoč Karla Erjavca, ki pa se na pozive ni odzval. Tudi zunanji minister ima nepremičnino v bližini zaliva, ki ga bodo najprej minirali, nato pa zabetonirali.

Erjavec je v intervjuju za enega od hrvaških časopisov izjavil, da je hrvaško morje najlepše na svetu, Karigador, kamor zahaja že vse od otroštva, pa je označil za svoj drugi dom, ki ga po lastnih navedbah ne bi zamenjal za noben drug kraj na svetu. A te dni v njegovem drugem domu ni najti prijaznih besed na njegov račun.

Nanj so zaradi njegovih izjav, povezanih z arbitražo, jezni Hrvatje, neaktivnost pa mu zamerijo Slovenci, ki so, skupaj z njim, lastniki večine nepremičnin v kraju. V Karigadorju ima apartma tudi Erjavčeva družina, lastnica je njegova soproga, minister pa se ni hotel podpisati pod protestno peticijo proti gradnji marine, ki jo je podpisalo že okoli tisoč ljudi. Zakaj, nam ni hotel pojasniti.

Erjavca to poletje v Karigadorju še niso videli. Na zunanjem ministrstvu pojasnjujejo, da se je nekaj Slovencev, ki imajo nepremičnine na Hrvaškem, zaradi osebnega znanstva z Erjavcem res obrnilo nanj prek javno objavljene ministrske elektronske pošte ter »izrazilo interes za pomoč«, samo ministrstvo oziroma naše veleposlaništvo v Zagrebu pa ni bilo nikoli formalno seznanjeno, da bi bili pri zaščiti svojih stvarnih interesov diskriminirani glede uporabe razpoložljivih pravnih sredstev, ki so na razpolago na Hrvaškem. Če bi bilo tako, bi jim ministrstvo pomagalo, so sporočili iz Erjavčevega kabineta.

Kaj očitajo zunanjemu ministru

»Vaš zunanji minister je rekel, da smo Hrvatje Balkanci, ki ne spadamo v Evropo,« je spomnila ena od Karigadorčank, ko nas je vodila do nepremičnine Erjavčevih in nam razložila še podrobnosti o njegovem sporu s sosedom. Zaradi tega Erjavec z avtomobilom nima želenega dostopa do družinskega objekta. A to je že druga zgodba. Minister se je domačinom zameril zaradi besed ob razsodbi arbitražnega sodišča in odzivu sosedov nanjo, ko je dejal, da dokler Hrvaška ne spoštuje določil schengna, ne izpolnjuje pogojev za vstop vanj.

Že tako visoke temperature te dni pa v kraju dviguje predvsem načrt gradnje pristanišča za javni promet lokalnega značaja, ki je sprožil upor lastnikov nepremičnin in ribičev. Zaliv med Karigadorjem in Dajlo naj bi zasebni investitor s podaljšanjem sedanjih pomolov tako rekoč zaprl in spremenil v marino s 400 privezi ter pripadajočimi objekti na obali. Tisti, ki imajo hiše ob morju, bi potem ostali brez neposrednega dostopa do njega. Ribiči se bojijo, da ne bodo imeli več kje izkrcati ulova in krpati mrež, ker je njihova dejavnost, tudi zaradi vonja, moteča za goste marin. Ker je zaliv, tudi del Nature 2000, zelo plitev, naj bi morsko dno poglobili za več metrov. To naj bi izvedli z miniranjem, zato se lastniki nepremičnin bojijo posledic. Tresljaji ob eksplozijah bi se prenašali po kamnitih ploščah od 600 do 800 metrov daleč, kakšno škodo bo miniranje kamnitega morskega dna povzročilo na nepremičninah, pa ni ocenjeno. Prav tako pogrešajo študijo o vplivih tega posega v okolje na floro in favno.

Podpis pogodbe brez soglasja

Koncesijska pogodba za pristanišče je že podpisana, čeprav zanjo ni soglasja županije. Podpisnik v imenu države, šef luške uprave Sergio Stojnić, je za Delo priznal, da brez soglasja pogodba formalno ne velja. Koncesijsko pogodbo je podpisal 2. maja, dobre tri tedne kasneje so z načrti o gradnji pristanišča seznanili domačine. »Doslej so nas zavajali, saj so nam na občini predstavljali načrte o ureditvi obale, ki so zajemali le sprehajališče s klopmi in manjšo športno luko v Dajli,« pravi domačinka Irena Spitz. Njena družina se že več generacij ukvarja z ribištvom.

Lastniki nepremičnin so želeli peticijo s podpisi predati tudi investitorju oziroma koncesionarju, podjetju Liberato mare, d. o. o., kjer pa peticije niso hoteli sprejeti. »Zakaj nas tako veselo ignorirajo? Morda zato, ker nismo njihovi volivci? Denarja jim tako in tako znosimo dovolj, da bi nas lahko o načrtih v kraju vsaj ustrezno informirali,« komentira Matjaž Dermastja, eden od lastnikov nepremičnin v Karigadorju.

Med znanimi Slovenci smo v kraju našli še nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca pa programskega direktorja POP TV Branka Čakarmiša in Antona Majzla, nekdanjega dolgoletnega direktorja družbe Mobitel. Podpisnik peticije je med drugim davčni strokovnjak in nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Darko Končan, ki nam je povedal, da so se pri zadevi že vključili tudi odvetniki.

Skrbi tudi lokalne ribiče

»Slovenskih lastnikov nepremičnin je tako v Dajli kot v Karigadorju več kot domačinov. Nas je okoli 200, okoli 400 pa je Slovencev,« pravi Gianni Spitz, ribič iz Karigadorja in predsednik ribiške zadruge Buštine ter podpredsednik istrskih ribičev, ki je lani s svojimi barkami iz morja potegnil 103 tone rib. Za primerjavo - ves slovenski ribiški ulov je lani znašal slabih dvesto ton.

Župana Novigrada in Brtonigle, v njuni občini spadata Karigador in Dajla, se naši prošnji za komentar nista odzvala.