Zakon o srednjesavskih hidroelektrarnah je tu

Samostojno, ker ni dočakal podpore SMC, ga je v državni zbor vložil Desusov zasavski poslanec Ivan Hršak.

Objavljeno
01. februar 2018 14.58
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Ljubljana – Desusov zasavski poslanec Ivan Hršak je pet minut pred dvanajsto izpolnil lansko napoved, za katero med koalicijskimi partnerji ni in ni našel podpore, in danes v državni zbor vložil predlog zakona o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Za samostojno vložitev zakona, ki bi omogočil zgraditev prvih treh srednjesavskih hidroelektrarn – Suhadol, Trbovlje in Renke – in tudi razvoj lokalne infrastrukture ter gospodarstva, se je odločil po tem, ko je osem mesecev čakal na podporo poslancev koalicijske stranke SMC, so sporočili iz Desusa.

Zakon, ki je dober za vse deležnike – državo kot koncendenta, koncesionarja, in lokalne skupnosti v območju koncesije – so podprli tudi poslanci različnih poslanskih skupin tako koalicije kot opozicije, navajajo v stranki, ki je vložila tudi zahtevo za splošno razpravo, tako da bo predlog zakona uvrščen že na februarsko sejo državnega zbora. »Zato verjamemo, da bo tudi v tem mandatu že sprejet,« pravijo.

Predlog zakona navaja, da se koncesija neposredno podeli družbi s sedežem v Zasavju, Sresi oziroma Srednjesavskim elektrarnam, ki so v večinski lasti Holdinga Slovenske elektrarne, za dobo 50 let. Vsako leto bi koncesionar državi plačal deset odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo. Sreso so leta 2011 sicer ustanovili trije družbeniki: HSE s 60-odstotnim deležem, Savske elektrarne Ljubljana s 30-odstotnim in Gen Energija z desetodstotnim deležem.

Državni prostorski načrti morajo biti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) izdelani do leta 2021, navaja predlog zakona. V predlogu zakona je zapisana tudi finančna konstrukcija gradnje, in sicer bi sredstva zagotovila vodni in podnebni sklad. Če iz teh ne bi bilo dovolj sredstev, bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.

V preteklosti na 400 milijonov evrov ocenjena gradnja prvih treh v nizu načrtovane srednjesavske verige predstavlja daleč največji razvojni projekt v Zasavju, od katerega si ta del države obeta zagon novega gospodarskega cikla.