»Zdaj so izredne razmere, ker je začel veljati zakon«

»Opravičujem se zdravnikom, da imajo dodatno delo,« se je Ana Medved, državna sekretarka, odzvala na protest vseh treh zdravniških organizacij zaradi škodljivih določb v splošnem dogovoru, ki ga je sprejela vlada. Pacientom se ni opravičila.

»Si želimo urediti sistem? Želimo. To je prehodno obdobje, potem pa bo manj napotnic in krajše čakalne vrste,« je dejala državna sekretarka, po poklicu kirurginja iz bolnišnice Trbovlje. Splošni dogovor o razdelitvi denarja v zdravstvu za leto 2018, ki ga je vlada sprejela, še ne velja, je pojasnila. Tudi ko bo začel veljati, ne bo še nič. Ko bo razširjeni strokovni kolegij (RSK) za revmatologijo sprejel smernice za napotovanje k specialistom revmatologije, pa bo splošni dogovor veljal samo za napotovanje k revmatologom, je povedala.

Kazni za javne zavode

Napovedanih finančnih ukrepov proti zdravnikom družinske medicine, pediatrije, infektologom, ortopedom in nevrologom, ki napotujejo k specialistom revmatologije, ne bo, saj je »izvajalec« po besedah Medvedova javni zavod. Približno tisoč zdravnikov pa ne dela v zavodih, ker so koncesionarji. Ti bodo plačevali sami, seveda iz javnih sredstev na račun drugih bolnikov.

Ali bo vlada umaknila sporni 24. člen splošnega dogovora, kot zahtevajo zdravniške organizacije, Medvedova ni povedala, pač pa, da je revmatologija pilotni projekt, ki bo trajal leto dni.

Najprej za revmatologijo, nato za vse

Če se bo obnesel, se bo vse skupaj razširilo tudi na druge specialnosti, je napovedala. Kdaj se utegne to zgoditi, še ni vedela povedati, saj drugi posvetovalni organi ministrice za zdravje (RSK) smernic še ne pripravljajo in državna sekretarka včeraj še ni vedela, kdaj jih bodo.

V revmatologiji je eno samo urgentno stanje, to je gigantocelični arteritis – vnetje velikih žil, je povedal prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana, kjer so v zdravljenju te bolezni svetovno najuspešnejši, saj omogočijo bolniku vso diagnostiko in zdravljenje v enem samem dnevu, s čimer pri večini bolnikov preprečijo, da bi oslepeli. Za to boleznijo zboli v Sloveniji 35 ljudi na leto, zdravniki pa pošljejo v urgentno revmatološko ambulanto kar 2500 ljudi na leto, kar je za 80 odstotkov več kot pred desetimi leti, je povedal.

Kdaj bo zdravstveni sistem razpadel?

»Moja želja je, da število urgentnih napotiitev pade. Če pa bodo še naprej toliko napotovali urgentno in zelo hitro, bo sistem razpadel,« je dejal. Za to je več razlogov: obseg dela se je v desetletju povečal za 30 odstotkov, Slovenija ima 30 odstotkov manj denarka in 22 odstotkov manj zdravnikov kot v povprečju države OECD. »Zdravniki smo v veliki stiski,« je dejal Tomšič.

Obremenjenost zdravnikov

Veliko je družinskih zdravnikov, ki zdaj vsak dan pregledajo okoli 70 bolnikov. Število bolnikov se je povečalo, odkar je januarja pričela veljati novela zakona o pacientovih pravicah. Zdravniki povedo, da večino časa, ko je pacient v ordinaciji, gledajo v računalnik namesto pacienta. V nekaj minutah težko postavijo pravo diagnozo, časa nimajo niti za e-posvete. E-sistem večkrat ne deluje; takrat ne morejo bolnika napotiti nikamor in se mora vrniti naslednji dan. »Mi imamo dober sistem, ki je na žalost preobremenjen,« je dejala Medvedova. In še: »Zdaj so izredne razmere, ker je zakon začel veljati.«