Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker se ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in podpredsednik Desusa ter poslanec Tomaž Gantar nista več sposobna dogovarjati, se bosta morala o usodi zakona o zdravniški dejavnosti dogovoriti premier Miro Cerar in prvak Desusa Karla Erjavca jutri na koalicijskem vrhu.
Predstavniki koalicije so po zadnjem srečanju pred dvema tednoma dajali signale, da je od svežnja reformnih zakonov na področju zdravstva zakon o zdravniški dejavnosti dejansko pod streho. Da se je treba dogovoriti le še nekaj podrobnosti. Usklajevalni sestanek med ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in Tomažem Gantarjem je bil sredi minulega tedna odpovedan zaradi zapleta z elektronsko pošto, sestanek, ki bi se moral zgoditi včeraj, pa je bil odpovedan.
Vzrok? Gantar je medijem sporočil, da pogovori z ministrico niso več mogoči, da so dosegli točko, ko ni več mogoče napredovati. V Desusu so po srečanju poslanske skupine ostro protestirali, da poskuša ministrica s svojimi izjavami vnašati razdor v poslansko skupino. »Zagovarjam stališče, da se je treba pogovarjati o argumentih. Podtikanja so nesprejemljiva,« je včeraj dejal Gantar.
Kdo deluje proti interesom javnega zdravstva?
Medtem ko v SMC podpirajo svojo ministrico, tudi v SD podpirajo zakon o zdravstveni dejavnosti in po njihovem mnenju lahko gre v zakonodajno proceduro. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han ni bil srečen zaradi zapleta med dvema koalicijskima partnericama, ocenjuje pa, da je za zdaj videti kot zaplet dveh oseb, ki menita, da imata oba prav.
Včeraj so leteli očitki z ene in druge strani, da ali Kolar Celarčeva ali Gantar krši koalicijsko pogodbo. Oboji tudi drug drugemu očitajo, da delujejo proti interesom javnega zdravstva. Znano je, da so največji kamen spotike med ministrico in Gantarjem koncesije v zdravstvu.
Vlada naj bi zakon o zdravstveni dejavnosti obravnavala na svoji četrtkovi seji, pred to sejo pa naj bi si koalicija usklajevala o vsebini.
Zdravniške organizacije predloga novele o zdravstveni dejavnosti ne podpirajo
Zdravniška zbornica, zdravniško društvo, sindikat Fides in združenje zasebnih zdravnikov, ki sestavljajo Koordinacjo zdrvaniških organizacij, ne podpirajo predloga novele o zdravstveni reformi. Snovalci zdravstvene reforme bi se po njihovem morali vprašati, kaj potrebujejo bolniki.
V zdravniških organizacijah menijo, da bi se s predlogom skričila mreža izvajalcev, bolnik bo težje prišel do zdravstvene storitve, delež samoplačništva pa se bo povečal. Zato bi pozornost morali nameniti bolnikom. Njih namreč zanima predvsem, da strokovno usposobljen in ustrezno preverjen kader zanj opravlja zdravstvene storitve v ustrezno opremljenih prostorih v razumnem roku, v katerem se njegovo zdravstveno stanje ne bo poslabšalo, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so še zapisali, bi morali biti jasno določen tudi način plačila the storitev.
Soglasje politike in stroke
Zdravstvena reforma bo lahko po mnenju koordinacije izpeljana le s soglasjem tako političnih strank kot zlasti stroke. Ta je preveč pomembna, da bi lahko bila žrtev peščice ljudi, »ki skrivajo svoje lastne interese v lažni obljubi ohranitve javnega zdravstva«.
Glede na to, da je zbornica pripravila resolucijo za izhod iz krize, se jim zdi nesprejemljivo, da lahko vlada zavrne sodelovanje s stroko, češ da želijo sprivatizirati zdravstvo. »Ne gre za privatizacijo javnega zdravstva, ampak za racionalnejši pristop k izvajanju zdravstvenih storitev, za kar je potrebna celovita zdravstvena reforma,« so poudarili.
Predlogov za zdravstveno reformo, ki jih je predstavila zdravniška zbornica, niso pisali zasebni zdravniki, ampak so skupno delo in mnenje koordinacije, so zapisali.
Prednost javnim zdravstvenim zavodom
Predlagana novela zakona o zdravstveni dejavnosti daje po njihovi oceni prednost mreži javnih zdravstvenih zavodov, ki so - kot poročajo mediji - v poslovanju velikokrat neučinkoviti, imajo milijonske izgube in ne plačujejo niti prispekov za zdravstveno in socialno zavarovanje za svoje zaposlene.
V koordinaciji zdravniških organizacij še ugotavljajo, da so številna koruptivna dejanja v zdravstvu posledica nepreglednosti delovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki pa jim predlagana novela daje prednost.
