Tiskane izdaje
Ljubljana – Policija bo, kot kaže, dobila le enega od dveh načrtovanih novih prikritih preiskovalnih ukrepov. Lovilci IMSI bodo pravzaprav legalizirani, trojanski konj bo moral še nekaj časa počakati. Takšna bo najverjetneje v kratkem odločitev pravosodnega ministrstva.
Pravosodno ministrstvo se je odločilo trinajstič poseči v zakon o kazenskem postopku. Predlog zakonske novele je tako bil od 6. decembra lani v strokovnem in medresorskem usklajevanju. Njen temeljni namen je bil dati policiji nova orodja v boju zoper zahtevni kriminal.
To ministrstvo utemeljuje z učinkovitim pregonom tistih osumljencev, ki pri storitvi kaznivega dejanja uporabljajo napredne oblike informacijske in komunikacijske tehnologije. Da bi lahko organi pregona šli v korak z osumljenci, potrebujejo pri svojem delu ustrezna sredstva. Zato sta bili v noveli predvideni dve novi obliki prikritih preiskovalnih ukrepov, in sicer namestitev trojanskega konja na elektronsko napravo (dekoderji) in lovilci IMSI (prenosne lažne postaje mobilne telefonije).
Dve poti do cilja
V prvem primeru (trojanski konj) bi policija nabavila posebno programsko opremo, jo na daljavo ali s tajnim vstopom v prostore namestila na osumljenčev računalnik, tablico, telefon oziroma drugo elektronsko napravo ter si tako zagotovila možnost prestrezanja komunikacij, ki so sicer šifrirane. V drugem primeru (IMSI lovilci) bi policija z lovilci pridobila osumljenčeve telefonske številke in bi tako lahko izvedla druge veljavne ukrepe (pridobitev prometnih podatkov) oziroma locirala osumljenčevo sredstvo.
Lovilec da, konj ne
Zadnja usklajevanja o zakonski noveli so bila po številnih opozorilih strokovne in politične javnosti glede nevarnosti nesorazmernega posega v zasebnost 14. januarja in kot so nam sporočili s pravosodnega ministrstva, ni več zadržkov do lovilcev IMSI. Te pravzaprav policija že uporablja, tako da gre bolj ali manj za njihovo legalizacijo, so pa hkrati zdaj v zakon vnesena nujna varovala.
Drugače pa je pri trojanskem konju. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, katere urad se je intenzivno vključil v strokovno razpravo, nam je pojasnila, »da je predvidena ureditev puščala preveč odprtih pravnih, dejanskih in finančnih vprašanj.
Ukrep predvideva namestitev programske opreme na računalnik ali drugo elektronsko napravo, ki naj bi jo uporabljala oseba, ki je že tarča prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij, in sicer s prisluškovanjem in snemanjem, vendar pa prisluškovanje zoper njo ni bilo mogoče zavoljo rabe enkripcije. To v bistvu pomeni, da tarča namesto mobilnega telefona uporablja Skype ali podoben VoIP-program. Policija bi zato, po vzoru nemških kolegov, z namestitvijo trojanskega konja poskusila pridobiti popolni oddaljeni nadzor nad tarčnim računalnikom (mikrofonom, kamero, tipkovnico, zaslonom) in si tako povrniti zmožnosti za prisluškovanje.«
Policija ima težave
Toda v dosedanji razpravi je ostalo veliko nepojasnjenega, pravi Pirc Musarjeva, zato jim je sogovornike uspelo prepričati, naj najprej opravijo analizo vplivov na zasebnost, saj tako, kot je napisano zdaj, je preveč splošno in ne specificira podrobnosti uporabe trojanskega konja.
Policija je s predlogom, da dobi pooblastilo za namestitev trojanskega konja – ta bi se izvajal le na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika – povsem strokovno in legitimno opozorila na probleme, s katerimi se srečuje, ko pri nadzoru elektronske komunikacije s prisluškovanjem in snemanjem izvaja veljavno zakonodajo, pa so nam sporočili z Generalne policijske uprave. Vendar so se za zdaj dogovorili, da s takšno rešitvijo še počakajo, čeprav, tako pravosodno ministrstvo, povsem razumejo prizadevanja policije, ki meni, da bi jim uvedba takšnih metod močno olajšala delo.
Za nove ukrepe
Hiter tehnološki razvoj informacijske tehnologije vsekakor zahteva nove ukrepe za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Seveda je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, ko gre za tehtanje dopustnega poseganja v informacijsko zasebnost na eni strani in posegov v človekove pravice na drugi. In prav na to se bodo osredotočili, ko bodo razreševali dileme, kako vendarle policiji dati v roke dovolj orodij v boju proti najhujšemu kriminalu. To je po predlogu novele tisti, kjer je za obdolžene predvidena najmanj osemletna zaporna kazen.
