Zunanjepolitični odtisi v domači politiki

Ljubljana – Obisk premierov iz skupine držav Beneluks v Sloveniji lahko štejemo za začetek predvolilne kampanje predsednika vlade Mira Cerarja, saj so srečanje pripravili predvsem na pobudo njegovega kabineta. Države Beneluksa so pri arbitražni odločbi izrecno podprle Slovenijo, na kar se je Cerar večkrat skliceval.

Obisk predsednikov vlad držav Beneluks (Belgija, Nizozemska in Luksemburg) je eden večjih projektov zunanjepolitičnega značaja, s katerim so se ukvarjali slovenski diplomati. Cerar je s premieri držav Beneluksa v zadnjih letih navezal tesne stike, zlasti z luksemburškim premierom Xavierjem Bettelom, ki je bil v Ljubljani že junija lani. Vsi štirje premieri (namesto belgijskega je prispel zunanji minister) so člani evropske liberalne stranke Alde in v zadnjem času se je uveljavila praksa, da si v okviru političnih skupin pomagajo v volilnih kampanjah, kar velja tudi za EPP in S&D.

Cerar z Beneluksom

Cerar leta 2014 po volitvah ni postal nov obraz v politiki le na domačem terenu, ampak je bil velika neznanka tudi na mednarodnem parketu. A je SMC že maja 2015 nastopila kot polnopravna članica Zavezništva liberalcev in demokratov Evrope (Alde) in s tem manjše politične skupine na evropski ravni, največjo sicer predstavlja Evropska ljudska stranka (EPP), sledijo ji Socialisti in Demokrati.

Cerar se je pri prvih korakih v mednarodni politiki močno naslonil na premiere Xavierja Bettela iz Luksemburga, Marka Rutteja iz Nizozemske in Charlesa Michela iz Belgije, zato danes v Ljubljani celo organizirajo dogodek Vrh Slovenija-Beneluks. Dogodek so najprej napovedovali za jesen, nato so ga prestavili na začetek januarja, datumi so se pri večini prekrili na začetku februarja – da so imeli težave z usklajevanjem datumov, priča, da je v Ljubljano namesto Michela prispel zunanji minister Belgije Didier Reynders.

Janša z višegrajci

Bo imela mednarodna podpora na parlamentarnih volitvah kakšen vpliv? Neposrednega zagotovo ne, spomnimo se, da je Janez Janša na volitvah 2008 poskušal unovčiti svoje sveže mednarodne izkušnje, saj je sredi tistega leta uspešno sklenil polletno predsedovanje Evropski uniji in hvalnice na njegov račun so si sledile druga za drugo, najodmevnejšo je izrekla nemška kanclerka Angela Merkel. Zanimivo bo opazovati, ali lahko Janša tudi na letošnjih volitvah pričakuje podporo najpomembnejše evropske političarke, še zlasti po tem, ko je prvak SDS v minulih letih odkrito kritiziral Merklovo zaradi migracijske politike.

Janša se raje kot z liberalnejšim krilom EPP v zadnjem obdobju bolj druži s premieri, ki spadajo v višegrajski blok. Madžarski premier Viktor Orbán je Janšo nazadnje podprl na lanskem kongresu in verjetno se bo kaj podobnega zgodilo tudi na letošnjih volitvah. Zanimivo bo tudi opazovati, kdo bo v EPP podprl novega predsednika NSi Mateja Tonina. Ljudje, ki so pred dnevi prevzeli NSi, so v minulih letih stkali tesne vezi z avstrijskim premierom Sebastianom Kurzem. Bo ta podprl Tonina?

Z zunanjepolitičnimi »zvezami« se lahko pohvalijo tudi v SD, saj je bil prvak te stranke Dejan Židan v zadnjem obdobju ne le na ministrski, ampak tudi na strankarski poti po Evropi. Težava SD je, ker je v Evropi ostalo le malo vlad, ki jih vodijo socialni demokrati, Židan pa v izjavah ponavlja, da so blizu nemškim socialnim demokratom, ki jih vodi Martin Schulz, čeprav imajo tudi tesne stike z britanskimi laburisti, ki jih vodi Jeremy Corbyn.

Z zunanjepolitični izkušnjami se bo v kampanji poskušal izkazati tudi predsednik Desusa Karl Erjavec, ki pa ne more upati na podporo konkretne evropske politične skupine oziroma predsednika vlade.

Ruttejeva podpora Cerarju, Schulzeva Židanu ali Orbánova Janši na volitvah ne bodo imele neposrednega učinka, so pa dobrodošle pri utrjevanju identitete politika v očeh volivca.