Tiskane izdaje
Borut Pahor: Da.
Marjan Šarec: Da. Doslej je to pravilo vedno veljalo in še naprej ga bom upošteval. Spoštovati moramo voljo volivcev. Če so nekomu namenili največ glasov, ni prav, da jih obvozimo. Če ne sestavi vlade, je to jasen epilog in potem ne more trditi, da ga je kdorkoli oviral že na začetku in prezrl rezultat. Dolžnost potencialnih koalicijskih partnerjev pa je, da presodijo, ali je mandatar primeren za vodenje vlade.
Ali boste, če za to zaprosi, pomilostili Igorja Bavčarja?
B. P. Ne.
M. Š. Ne. Obsojenih za gospodarski kriminal ne bom pomilostil.
Ali boste po preteku mandata na mesto predsednika senata KPK ponovno predlagali Borisa Štefaneca?
B. P. Ne.
M. Š. Ne. Korupcije, tudi sistemske, je vedno več, kar posredno ali neposredno čutimo vsi državljani. To se kaže tudi v nezaupanju ljudi v sodstvo, politiko in druge državne institucije.
Ali boste SV dovolili sodelovanje na prihodnjih vojaških vajah zveze Nato tik ob ruski meji?
B. P. Da.
M. Š. Slovenska vojska že sodeluje v večnacionalni bojni skupini na misiji »Okrepljena prednja prisotnost« v Latviji. Predsednik, ne glede na to, kakšno je njegovo mnenje, nima pristojnosti, da bi dovolil ali ne dovolil sodelovanja Slovenski vojski na vojaških vajah tik ob ruski meji.
Ali boste v primeru eskalacije zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe napotili vojsko na južno mejo?
B. P. Ne, razen če bodo hrvaške oborožene sile neposredno ogrožale suverenost in varnost Republike Slovenije.
M. Š. Je niti ne morem. O napotitvah naše vojske odloča vlada. Ob svoji morebitni izvolitvi bom organiziral strokovni posvet o vlogi predsednika kot vrhovnega poveljnika Slovenske vojske ter na podlagi tega presodil, kaj se lahko dopolni ali spremeni. Sam ne vidim nobenega razloga, da bi naša vojska kakorkoli sodelovala pri reševanju implementacije arbitražnega sporazuma. Samo diplomacija lahko reši problem, ki ga je ustvarila obstoječa politika.
Ali podpirate razglašeno neodvisnost Katalonije?
B. P. Ne.
M. Š. O priznanju neodvisne Katalonije je prezgodaj govoriti, saj niti Katalonci niso enotni. Kot Slovenec, ki ve, kaj pomeni doseči samostojnost, si želim, da Kataloniji uspe. A način, kako so se lotili projekta neodvisnost, ni dober. Referenduma se je udeležilo samo dobrih 40 odstotkov prebivalcev. Pri referendumih o neodvisnosti bi se moral določiti zelo visok kvorum, da referendum uspe. Nihče si ne želi osamosvojitve, ki bo prinesla razdor med ljudmi. Nasilje, ki smo ga videli, pa odločno obsojam in ne sodi v sodobno Evropo, ki si jo sam želim.
Ali boste ob naslednji priložnosti nedvoumno obsodili kolaboracijo med drugo svetovno vojno?
B. P. Da. Že večkrat sem in bom obžaloval, da je bil čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju tudi čas državljanske vojne, v kateri se je ena stran zatekla k sodelovanju z okupatorjem, drugo, partizansko, pa je partija zlorabila za prevzem oblasti.
M. Š. Da. Kolaboracija pomeni sodelovanje z okupatorjem, proti lastnemu narodu.
Ali podpirate trenutni sistem premestitev beguncev po državah članicah EU (kvotni sistem)?
B. P. Da.
M. Š. Da. V duhu solidarnosti in medsebojne pomoči med članicami EU verjamem, da je to trenutno edina rešitev, saj EU lahko obstane le, če deluje povezano, sodeluje in članice sorazmerno prevzemajo tudi bremena, v tem primeru pomoč članicam, ki se v resnici soočajo z migranti. Samo predstavljajmo si, kako bi bilo, če bi tako imenovana balkanska migrantska pot ostala aktivna in bi preostale članice EU pogledale stran, ko bi mi imeli mesece in mesece migrante na meji.
Ali naj Slovenija pristopi k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja ZN?
B. P. Ne, ker je to enotna politika zavezništva Nata.
M. Š. Da. Čeprav je Slovenija članica Nata, ki ima v svoji obrambni strategiji tudi jedrsko orožje, se zavzemam, da se priključimo 122 državam, ki so že podpisale pogodbo OZN o prepovedi jedrskega orožja. To bi bilo odgovorno dejanje, dejanje s pogledom v prihodnost in z zavedanjem, da se mora svetovna politika od konfliktov, ki jih ustvarja, obrniti k iskanju konsenza, mirnemu reševanju sporov, podnebnim spremembam, zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi. Svet prihodnosti mora biti vsekakor lepši in bolj optimističen, kot ga je naredila sedanja garnitura svetovnih in evropskih politikov.
Ali boste podprli ponovno kandidaturo Boštjana Jazbeca za guvernerja Banke Slovenije?
B. P. Da, če se bo prijavil in imel potrebno podporo v državnem zboru.
M. Š. Ne. Glede na celotno dogajanje v bančnem sektorju bi poskusil z novim, strokovnim in s preteklim dogajanjem v slovenskem bančništvu neobremenjenim človekom. Presekal bi dosedanjo kontinuiteto.
