Tiskane izdaje
Ljubljana – Marjan Šarec v nedeljo zvečer ni dolgo skrival, da po porazu v predsedniški tekmi sledi naslednji korak na parlamentarnih volitvah. Več kot 340.000 volivcev, ki so mu dali glas, je močna spodbuda. S takšno podporo na parlamentarnih volitvah bi lahko segel tudi do premierskega položaja.
Oba Delova sogovornika sta bila pred časom aktivna v slovenski politiki, danes sta zgolj opazovalca. Analitika Bogdan Biščak in Uroš Jaušovec se strinjata, da razpleta predsedniških volitev ni mogoče preprosto prenesti na parlamentarno raven. Je pa to zagotovo odlično startno izhodišče, a tudi velika neznanka, kajti pričakovati je, da parlamentarne stranke v prihodnjih mesecih ne bodo sedele križem rok in opazovale svojevrstnega déjà vu iz leta 2014.
»Ljudje so še vedno pripravljeni voliti nove obraze, razočaranje nad etablirano politiko je očitno še vedno močno. Da ne marajo starih obrazov, je lahko razumeti, kar je ena plat težave. Druga je, da se volilno telo noče preseliti od posplošenih ocen, katerih osnovna nit je le, da dajmo voliti novega. Ni pa opaziti poglobljenih analiz in ocen posameznih politik oziroma ljudje nočejo ločevati dobrega od slabega. Bojim se, da bodo volivci po tem načelu izbirali tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah,« meni Biščak.
Šarčeva stranka ima velik potencial. Kakšna bo njena usoda? Foto: Leon Vidic/Delo
Splošno in poenostavljeno
Zato, nadaljuje, ni pričakovati občutnih vsebinskih sprememb, tako kot na predsedniških volitvah. »Ni bilo novih idej in novih političnih prijemov, na neki način smo vse to že videli. Tudi medijsko pokrivanje predsedniških volitev je bilo izjemno površno, kar prav tako prispeva k otopelosti volilnega telesa, da ne zna ločiti zrnja od plev in namesto tega ostaja na ravni posplošenih in poenostavljenih percepcij,« pravi Biščak
Šarec lahko uspe s svojo stranko, ni pa to samoumevno, ker je podpora, ki je je bil deležen, izjemno raznovrstna, predvsem pa večino glasov predstavljajo protestni glasovi ljudi, ki si niso hoteli videti Boruta Pahorja na predsedniški funkciji iz številnih in različnih vzrokov. »Podpora Šarčevi stranki ni samoumevna, a upor proti etablirani politiki bi mu lahko šel še enkrat na roko,« meni Biščak.
Šarec po poti Šoltesa
Tudi Uroš Jaušovec, nekdanji glavni tajnik SD, ne dvomi, da ima lahko Šarčeva stranka velik potencial na parlamentarnih volitvah, a opozori, da bi lahko šla usoda njegove stranke po poti, kakršno je ubrala stranka Verjamem. Pojavila se je pred evropskimi volitvami, imela je obraz v podobi Igorja Šoltesa in je po zadovoljitvi apetitov izginila.
Jaušovec je prepričan, da politične stranke ne bodo mirno čakale, da jih neki novinec spet preseneti. Po njegovem prepričanju na pravkar končanih volitvah sploh nismo spremljali kampanje, ampak le nekaj soočenj. Prava politična kampanja šele sledi, v igri bo tudi več denarja in interesov, dodaja Jaušovec.
Šarec je dobil veliko glasov tistih, ki Pahorja ne želijo več gledati na predsedniški funkciji. Foto: Tomi Lombar/Delo
Kaj se bo zgodilo do parlamentarnih volitev in kakšen bo razplet, ne ve nihče, je prepričan. Prav tako ni samoumevno, da se bo podpora Marjanu Šarcu preprosto prelila v podporo njegovi stranki. »Volilna udeležba v prvem in drugem krogu je bila podobna, Pahor je dobil le neznaten del novih volivcev, Šarec pa več kot 100.000. Zato lahko sklepamo, da so ga v drugem krogu bolj izdatno podprli desni volivci. Na parlamentarnih volitvah pa ni gotovo, ali bodo podprli ravno Šarčevo stranko, še zlasti po tem, ko se bo nanj stopnjeval pritisk z označbami, da gre za stranko stricev iz ozadja,« meni Jaušovec.
Ali se bo podpora SD kandidaturi Pahorju obrestovala, ni jasno, meni nekoč pomemben član SD. Jasno je le, da je SD znova močno nastavila hrbet pri doseganju njegovih ambicij, kakšno ceno bo plačala za to, pa bomo videli junija 2018, meni Jaušovec.
Na drugi strani pa, kot dodaja, je na desnici opaziti dezorientiranost. »NSi ni popolnoma dosegla svojega cilja, vendar je nekako zvozila. SDS pa je z Janšo očitno izgubila kompas. Janez Janša je najboljša iznajdba v sodobni politični zgodovini samostojne Slovenije. Kar Janša počne slovenski desnici, v Evropi še niso videli. Če bi se Janša umaknil in bi prostor prepustil, denimo, Romani Tomc, bi lahko v Sloveniji spremljali celo poljski scenarij,« pravi Jaušovec.
