19.obletnica procesa proti četverici

Ob 19. obletnici procesa proti četverici, poznanega tudi kot afera JBTZ, so se danes srečali Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. Tudi letos so se sešli na dvorišču Nove revije v Ljubljani.
Objavljeno
31. maj 2007 19.25
Proces proti četverici leta 1988
Ljubljana - Ob 19. obletnici procesa proti četverici, poznanega tudi kot afera JBTZ, so se danes srečali Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. Tudi letos so se sešli na dvorišču Nove revije v Ljubljani, nato pa so druženje nadaljevali s skupnim kosilom. Bolj kot obujanju spominov pa so se danes posvečali aktualnim dogajanjem, predvsem aferi Sova, konfliktom med Janšo in nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom ter svobodi medijev in stanju duha nasploh.

Po Janševih besedah je šlo v aferi JBTZ za poskus, "da se zaustavi proces, ki je bil na začetku in je imel v žarišču boj za človekove pravice. Preko tega se je potem nabralo dovolj energije, da je prišlo tudi do demokratičnih sprememb in osamosvojitve". Aretacija in sojenje četverici je bil po njegovih besedah "lakmusov papir poguma slovenskega naroda, ki je takrat prvič prišel na ulice in se postavil za človekove pravice drugih".

Zavrl je dejal, da svojemu sinu težko razloži, zakaj je bil v zaporu. Po njegovih besedah so bili "bad guys" - jugoslovanska vojska, ki ni "štekala čisto nič, mi smo štekali in smo to naredili in smo izpadli zelo kul". Po Tasičevem mnenju pa je šlo za zgodovinsko prelomnico v psihološkem smislu: "Ljudstvo se je takrat prvič odločilo, da ga ne bo strah, da bo šlo na ulico in pokazalo, da si želi sprememb."

Janša je komentiral tudi zadnja dogajanja v zvezi s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Dvomi, da bi podatke o tajnih prostorih pri Telekomu javnosti posredovale tuje službe, s katerimi Sova sodeluje: "Podatke so imeli samo nekateri člani parlamentarne nadzorne komisije in tisti v Sovi, ki so bili včasih na vodilnih položajih."

Hkrati obžaluje, "da nekateri, ki imajo očitno zelo slabo vest zaradi zlorab, ki so jih povzročili v tej službi, zdaj skušajo odvračat pozornost in so pripravljeni za to diskreditirati službo in državo; samo zato, da bi svoja dejanja, ki so na meji zakonitega ali nezakonitega, prikazali v drugačni luči". Vlada bo zato dokončala urejanje razmer v Sovi in poskrbela, da se bodo "stvari v prihodnje odvijale na podlagi ustave in zakonov".

S stanjem duha v Sloveniji danes je četverica danes načeloma zadovoljna, vendar pa je Zavrl razočaran nad svobodo medijev: "Standardi novinarskega poročanja, blatenja po medijih, vpliv kapitala - vse to me je precej razočarano, če govorim čisto kot borec iz tistega časa. Tudi vpliv politike in instrumentalizacija medijev na sploh." Janša pa je v šali dejal, da ga "stanje medijev v Sloveniji glede na to, da vsi strašno hvalijo vlado, skrbi".

Tudi komuniciranje vlade v zvezi z dogajanjem v Sovi se Zavrlu ne zdi "preveč profesionalno". Vlada bi po njegovem mnenju morala v Sovi "počistiti, kar je za počistit, naenkrat poročati o tem in nato zapreti zgodbo".

Zavrl je komentiral tudi zadnje konflikte med premierjem Janšo, predsednikom republike Janezom Drnovškom in nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. Zavrl zadevo vidi kot "spopad Janše in Kučana, ne Drnovška. To je zadeva, ki traja 20 let in bo trajala še naslednjih 20 let". Tasič pa v zvezi s tem meni, da je to "legitimna pravica enega in drugega", zato se mu njuno polemiziranje ne zdi problematično, pri tem pa se tudi "ljudstvo malo zabava".

Afera JBTZ je pospešila prizadevanja za demokracijo

Afera JBTZ je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanje v drugi polovici osemdesetih let. Dala je tudi pospešek takratnim prizadevanjem za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji.

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni kasneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasiča, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Ustanovljen je bil odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasiča podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla, ki se je branil s prostosti, na poldrugo leto zapora, Tasiča pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasiča in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Državljani so množično protestirali

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so kasneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.