Pred 240 leti štirje Bohinjci kot prvi stopili na Triglav
Ob obletnici vzpona o trajnostni mobilnosti, varovanju narave, razvoju turizma ter dvigu lokalne ekonomije in demografije.
Odpri galerijo
Na današnji dan leta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava. Rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer so bili ti prvi možje, ki so se vzpeli na naš najvišji vrh, v dokaz vzpona pa so na vrhu v skalo vklesali svoje inicialke ter začetnice lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa. Slednji je za uspešen vzpon na Triglav obljubil nagrado ter tako spodbudil četverico k podvigu.
»Prav je. Da se spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj, ampak za celo Slovenijo, saj je Triglav simbol slovenstva,« je ob praznovanju 240. obletnice povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Ob dnevu, ko mineva natanko 240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav, se lokalnim skupnostim in institucijam na področju Julijskih Alp ponuja priložnost za razmislek o pomenu in simboliki našega najvišjega vrha, pa tudi o množičnosti obiska in možnostih razvoja turizma.
»To pomembno obletnico obeležujemo z namenom, da ponovno premislimo naš odnos do gora in do okolja, v katerem živimo, ter da ustvarjamo dobre in pomembne zgodbe za goste in obiskovalce Bohinja in območja Julijskih Alp,« je še poudaril Langus, ki se najbolj veseli vzpostavitve nove pohodniške poti, ki bo obdala Julijske Alpe.
Prvi vzpon na naš najvišji vrh je sicer za osem let prehitel osvojitev vrha Mont Blanca. Za 22 let je bil pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Po meritvah, opravljenih leta 1744, pa naj bi najvišji slovenski vrh nekoč meri celo 3018 metrov.
»Prav je. Da se spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj, ampak za celo Slovenijo, saj je Triglav simbol slovenstva,« je ob praznovanju 240. obletnice povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Ob dnevu, ko mineva natanko 240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav, se lokalnim skupnostim in institucijam na področju Julijskih Alp ponuja priložnost za razmislek o pomenu in simboliki našega najvišjega vrha, pa tudi o množičnosti obiska in možnostih razvoja turizma.
»To pomembno obletnico obeležujemo z namenom, da ponovno premislimo naš odnos do gora in do okolja, v katerem živimo, ter da ustvarjamo dobre in pomembne zgodbe za goste in obiskovalce Bohinja in območja Julijskih Alp,« je še poudaril Langus, ki se najbolj veseli vzpostavitve nove pohodniške poti, ki bo obdala Julijske Alpe.
Prvi vzpon na naš najvišji vrh je sicer za osem let prehitel osvojitev vrha Mont Blanca. Za 22 let je bil pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Po meritvah, opravljenih leta 1744, pa naj bi najvišji slovenski vrh nekoč meri celo 3018 metrov.