Tiskane izdaje
Janez Janša kot predsednik stranke SDS in Dijana Đuđić sta se, kot je razvidno iz pogodbe, ki jo je objavil Večer, v torek, 19. decembra 2017, sestala pri notarju Jožetu Sikošku v Ljubljani in sklenila posel v višini 450.000 evrov. Kasneje se je pokazalo, da Janša posojilodajalke ne pozna, pravzaprav te gospe iz BiH nihče ne pozna, kar meče zelo nenavadno luč na posel politične stranke.
SDS si je od Đuđićeve izposodila skoraj polmilijonski znesek, ki naj bi ga prejela v treh obrokih - 150.000 evrov do konca leta 2017, drugo tretjino do 15. januarja letos in zadnjo tretjino do 15. januarja 2019 -, SDS pa bi ji izposojeni znesek vrnila z dvoodstotnimi fiksnimi obrestmi. Posojilo je zavarovano s 44,1-odstotnim deležem stranke v založbi Nova obzorja. To je družba, v okviru katere SDS izdaja tednika Demokracija in Škandal24.
Nenavadno posojilo
Zdaj se postavlja več vprašanj. Po prvem odzivu, ki ga je dalo računsko sodišče, lahko ocenimo, da dilem, ali lahko politična stranka najame takšno posojilo, ni več. Ne sme ga. Čeprav je predsednik sodišča Tomaž Vesel dejal, da končne sodbe v tem primeru ne morejo dati, ker nimajo vseh informacij, bodo pa na podlagi dosegljivih informacij sprožili izredni revizijski postopek, je vendarle opozoril na nekaj nespornih pravil.
Vesel pravi, da še niso imeli primera, da bi tuja fizična oseba financirala kakšno slovensko politično stranko, zato gre s tega vidika za zanimiv primer, ker je financiranje strank iz naslova tujih pravnih oseb prepovedano. Po drugi strani gre za sporen znesek, ki ga je SDS najela, ker občutno presega višino posojila, ki ga lahko pridobi od fizične osebe. »Obstaja varovalka, da je posojilo fizične osebe, ki ga lahko da stranki, omejeno na desetkratnik povprečne bruto plače, kar zdaj znaša približno 15.800 evrov. To je višina posojila, ko lahko rečemo, da je še zakonito. Nad tem limitom prihajamo v nasprotje z zakonom o političnih strankah,« pravi Vesel.
Drugi problem, na katerega naletimo v tej zgodbi, je, zakaj bi politična stranka najemala tako visok kredit od osebe, ki je tako rekoč neznana, in se ni raje namesto tega obrnila na finančne ustanove, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja - banke ali posojilnice.
Janša je pojasnil, da potrebujejo denar za financiranje volilnih kampanj v letošnjem letu. V ta namen so zastavili delež v založbi Nova obzorja, vsega tega pa niso skrivali, ampak so objavili v Ajpesu, posojilo pa razbili na tri dele, da bi zadostili pogojem zakona o političnih strankah. »Izračuni naših pravnikov in interpretacija zakona o političnih strankah je drugačna od razlage računskega sodišča. Če bodo pristojne institucije ugotovile, da je posojilo previsoko - naša razlaga zakona pomeni, da se lahko stranka zadolži za 170.000 evrov na leto - in da se je SDS znašla v prekršku, bomo to upoštevali in kazen plačali,« je dejal Janša.
Slamnata ženska
Če je prvaku SDS najem tako visokega posojila pri fizični osebi običajen posel, se ob tem kljub temu postavlja več vprašanj, ki so povezane predvsem z izvorom denarja. Dijana Đuđić je po javno dostopnih podatkih v Sloveniji povezana s tremi podjetji, pri čemer je eno že izbrisano, drugo je končalo v stečaju, tretjemu, v katerega je vstopila marca 2016, pa se najbrž obeta podobna usoda.
V družbi ŽML, ki je septembra 2016 končala v stečaju, je Đuđićeva pol leta prej postala družbenica in direktorica, a poslov stečajni upraviteljici ni predala, pošte ni dvigovala. Kot je v poročilu zapisala upraviteljica, je imel stečajni dolžnik po ugotovitvah finančnega urada vlogo missing traderja oziroma neplačujočega gospodarskega subjekta. Podjetje je bilo ustanovljeno za zlorabo sistema DDV in protipravno pridobitev javnofinančnih sredstev, saj je z družbo poslovno povezano podjetje (Ploštajner, d. o. o.) neutemeljeno uveljavljalo pravico do odbitka DDV. Celjski finančni urad je v stečaju prijavil za 305.600 evrov dolga. To nakazuje, da se je stranka SDS podala v nevarne vode sumljivih finančnih poslov.
