Urad predsednika: Pahorjevo mnenje o posebnem statusu Turčije in Ukrajine že dolgo znano

28 intelektualcev je predsednika države zaradi izjave, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU, pozvalo k odstopu.

Objavljeno
11. september 2019 11.20
Posodobljeno
11. september 2019 14.52
Izjavo Boruta Pahorja na Strateškem forumu Bled označujejo za neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V. U.
V. U.
»Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU,« je v javnem pismu zapisalo 28 intelektualk in intelektualcev različnih akademskih profilov. Predsednika republike pozivajo k odstopu. S to izjavo je močno presegel svoje pristojnosti in se ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, so prepričani.

»S tem ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem se je ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev. Ne nazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo.

Kot že večkrat doslej je predsednik Pahor tudi tokrat pokazal, da je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija. Toda če si zadnji trije lahko privoščijo izrekanje laži, neumnosti in nesramnosti – premišljeno ali nepremišljeno – največkrat brez hujših posledic za njihove 'velike' države, se po zgledu Quod licet Iovi, non licet bovi majhne države v takih primerih težko izognejo negativnim učinkom.

Ob spoštovanju dogovorjenih pogojev si vstop v EU zasluži vsaka evropska država. Predsednik je s svojim stališčem deloval mimo veljavne Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in Strategije zunanje politike Republike Slovenije – dokumentov, ki ju je sprejel Državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom Slovensko-turško strateško partnerstvo, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoğanom 3. marca 2011 v Ankari. V njem lahko med drugim preberemo: 'Predani smo turškemu približevanju Evropski uniji. Turčija bo dejavna v pridružitvenih pogajanjih in procesu reform, Slovenija pa bo še naprej odločna in glasna zagovornica turškega članstva v EU.' Zato smo presenečeni, da se do predsednikove izjave nista opredelila slovenski zunanji minister in predsednik vlade.

Morda taka izjava prispeva ali bo prispevala k slabšim gospodarskim in drugim odnosom z Ukrajino in Turčijo? Če da, pričakovano in upravičeno.

Morda to prispeva k Erdoğanovemu zaostrovanju vprašanja neplačevanja obljubljene denarne pomoči EU za načrtovano vzpostavitev varnostnega območja na severu Sirije in odpiranju begunske poti v Grčijo? Če da, pričakovano in upravičeno.

Morda to prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike? Če da, pričakovano in upravičeno.

Morda (tudi) zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji? Če da, pričakovano in upravičeno.

S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na Državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave.«

Podpisnice in podpisniki:
dr. Slavko Splichal, dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Niko Toš, dr. Maca Jogan, dr. Vlado Miheljak, dr. Rudi Rizman, dr. Primož Šterbenc, dr. Vesna Mikolič, dr. Rajko Muršič, dr. Jože Vogrinc, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mitja Sardoč, dr. Metka Mencin, dr. Zdenko Kodelja, dr. Božidar Flajšman, dr. Renata Šribar, dr. Pavel Zgaga, dr. Darko Štrajn, dr. Danijel Rebolj, dr. Bogomir Kovač, dr. Igor Koršič, dr. Tanja Rener, dr. Gorazd Kovačič, dr. Nenad Čuš Babič, dr. Gorazd Andrejč, dr. Anja Zalta, dr. Miha Fošnarič

 

Pahorjevo mnenje o posebnem statusu Turčije in Ukrajine v EU znano že vrsto let


Domači in mednarodni javnosti je že vrsto let znano mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru Evropske unije, so spomnili v sporočilu za javnost v uradu predsednika republike.

Predsednik Pahor je že ob obisku turškega predsednika Erdoğana v Sloveniji marca 2015 dejal, da »bi po njegovih besedah zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis. A dokler pravni red EU takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije v povezavi.« Takšno predsednikovo stališče išče rešitve za očiten problem počasnosti, nejasnosti in absorpcijske sposobnosti EU v širitvenem procesu, zlasti z velikima državama, so poudarili v Pahorjevem kabinetu.

»Predsednik Pahor je imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran. Turški zunanji minister je na srečanju v okviru BSF predsedniku Pahorju prenesel željo turškega predsednika Erdoğana po njegovem skorajšnjem obisku v Sloveniji. Tudi predsednik Pahor in novi ukrajinski predsednik Zelenski sta se pred kratkim srečala ob robu slovesnosti v Varšavi in se dogovorila za uradno srečanje. V tem smislu je prav mogoče, da bosta predsednika Erdoğan in Zelenski uradno obiskala Slovenijo že konec tega leta ali v začetku prihodnjega.«
 

Cerar: Uradno stališče Slovenije je jasno


Uradno stališče Republike Slovenije je jasno in ratificirano tudi v državnem zboru, pa so v odzivu poudarili na zunanjem ministrstvu. »Slovenija podpira pogajanja za vstop Turčije v Evropsko unijo. To sem jasno povedal tudi turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogluju, s katerim sem se na bilateralnem srečanju sestal takoj po otvoritveni slovesnosti in panelih na blejskem strateškem forumu. Izmenjava mnenj med predsednikom republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom prek javnih medijev slovenski zunanji politiki ne bi prinesla nobene koristi, prej nasprotno. Vsa uradna stališča Republike Slovenije so javno dostopna, takoj po srečanju na Bledu pa smo na ministrstvu stališča pojasnili tudi za več novinarskih hiš,« je poudaril Cerar.

Pogajanja s Turčijo zamrznjena, Ukrajina uradno nima perspektive članstva


Pristopna pogajanja z Ankaro so že nekaj let bolj ali manj zamrznjena in glede na notranji razvoj v Turčiji na obzorju ni premikov. V Uniji že tako ni veliko prizadevanj, da bi Turčija sploh lahko postala polnopravna članica.

Močni nasprotniki so v Franciji. Predsednik Emmanuel Macron je večkrat zatrdil, da v takšnem položaju, kot smo, ne vidi možnosti turškega članstva. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je naklonjena zgolj nekakšnemu privilegiranemu partnerstvu s Turčijo.

Ukrajina že tako niti uradno nima perspektive članstva, marveč je zgolj v okviru poglabljanja odnosov in zbliževanje z EU na različnih področjih (vzhodno partnerstvo). Vsem balkanskim državam je od vrha EU v Solunu leta 2003 in z lansko strategijo EU obljubljena evropska perspektiva članstva. Za dosego cilja morajo sicer izvajati reforme in dovolj napredovati.

Širitvena pogajanja potekajo le s Srbijo in Črno goro. Beograd bo moral za preboj v pogajanjih normalizirati odnose s Prištino. Glede začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo bo odločeno prihodnji mesec. BiH in Kosovo še nista dobila niti uradnega statusa kandidata za članstvo. P. Ž.