Akcija Obnovimo slovenske gozdove: majhne sadike za velik gozd

Več kot 700 ljubiteljev narave se je danes udeležilo akcije Obnovimo slovenske gozdove, ki sta jo organizirali Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Na 17 lokacijah po vseh državi so posadili približno 28.000 sadik, podobno količino načrtujejo še prihodnjo pomlad in prihodnja leta.

Februarski žledolom je poškodoval skoraj deset milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves, ki jih je treba posekati. Večina od 14.000 hektarov gozdov se bo obnovila z naravnim pomlajevanjem, dobrih 900 hektarov pa bo treba obnoviti s sajenjem, za kar bo skupaj potrebnih približno 2,5 milijona sadik. Dobršen del med njimi bodo najbrž morali zagotoviti z denarjem iz državnega proračuna.

»Letos bomo posadili okoli 28.000 sadik, preostale pa prihodnjo pomlad. Akcija še vedno poteka, zbiranje denarja s SMS-sporočili se nadaljuje. Dvanajst hektarov gozdov, ki jih bomo posadili v današnji akciji, predstavlja samo 1,3 odstotka površin, ki jih je treba obnoviti z umetno sadnjo,« nam je pojasnil Andrej Lozar iz Zveze tabornikov Slovenije.

Doslej so zbrali dobrih 30.000 evrov za nakup sadik, denar so prispevali tako posamezniki kot podjetja. »S prostovoljsko akcijo želimo opozoriti tudi na to, da so gozdovi naše bogastvo, ki nas oskrbujejo z lesom in drugimi dobrinami, obenem pa opravljajo vrsto ekoloških in socialnih funkcij: čistijo zrak, zagotavljajo zdravo pitno vodo, preprečujejo erozijo, plazove in usade, zadržujejo odtok vode, varujejo pred vetrom, izsuševanjem in pozebo ter blažijo skrajne vremenske pojave. Gozdovi so dom številnih živali, varujejo našo naravno in kulturno dediščino ter omogočajo zdravo rekreacijo ljudi in sonaravni turizem,« pravijo pri taborniški zvezi. Obnova enega hektara gozda stane od 3000 do 5000 evrov, donacije bodo zbirali še naprej (SMS s ključno besedo GOZD je prispevek en evro v taborniški fond).

Veljajo le sadike s spričevalom

Večina poškodovanega gozda se bo torej obnovila z naravnim pomlajevanjem – osemeni se in z nego pripravi nov gozd, 900 hektarov pa je takšnih površin, na katerih bo treba saditi sadike. »To poteka po določenih pravilih: v gozdu se lahko sadi samo drevje z ustreznim spričevalom in izvorom, smejo biti samo slovenska drevesa,« nam je pojasnil Andrej Breznikar, višji koordinator za gozdarstvo na Zavodu za gozdove Slovenije.

Vsako površino, kjer je bil gozd poškodovan, je treba očistiti. Najprej odstranijo poškodovan les, potem pripravijo tla za sajenje – treba je zmetati veje skupaj, posekati grmovje in površino očisti. Postopek je precej dolgotrajen. »Ko smo se odločali za lokacije za akcijo Obnovimo slovenske gozdove na najbolj poškodovanih območjih, smo iskali površine, ki so že ustrezno pripravljene. Na območju Rožnika, na primer, je še veliko več poškodovanih površin, a sta le terena pri Mostecu in Čadu že dovolj sanirana, da lahko tam sadijo. Marsikje bo še potrebno sajenje, a še ni do konca pospravljeno. Po sajenju gozdni delavci ne smejo več hoditi po tem terenu,« je razložil Breznikar in dodal, da je sajenje šele prva faza, ki je pravzaprav še najbolj preprosta. »Prihodnje leto bodo te sadike prerastle grmovnice in zelišča, ki jih bomo morali žeti, morda tudi dvakrat na leto. Sadike so majhne, merijo 40 centimetrov. Na nekaterih območjih jih označimo s koli, ne za oporo, temveč zato, da jih prihodnje leto najdemo. Potrebna so še druga negovalna dela, mi temu rečemo nega mladja, ki jo bomo na teh površinah morali redno izvajati naslednjih petnajst let. Na takšne površine je treba paziti ves čas, damo jih v gojitveni načrt, v katerem spremljamo vsa opravila,« je povedal gozdar.

Lubadar na zimskem spanju

Zavod za gozdove Slovenije na svoji spletni strani objavlja podatke o stanju gozdov po žledolomu – konec oktobra je bila sanirana več kot polovica pri iglavcih in več kot četrtina pri listavcih. »Hitrost sanacije se je jeseni pospešila, ker so se lastniki vrnili iz kmetijskih površin nazaj v gozdove. Jeseni problem lubadarja ni pereč, ker gre lubadar na zimsko spanje, spet pa bo dejaven marca. Pospraviti je treba tista drevesa, ki jih je že napadel, da ne bodo spomladi vir okužbe oziroma nadaljnjega širjenja lubadarja. Tega smo se zelo bali poleti, ker bi ob suhem vremenu napad podlubnikov na iglavcih lahko dosegel neslutene razsežnosti,« je opozoril Andrej Breznikar. Po njegovem mnenju sanacija poteka precej hitro: »Spremljamo, koliko lesne mase so odstranili iz poškodovanih gozdov. Res je, da nimamo prav natančnega pregleda, kam ta les gre, vendar je prodaja lesa stvar lastnika, mi se kot javna institucija v to ne moremo vtikati, lahko jim samo svetujemo.«

V biološkem smislu je bilo, po Breznikarjevih besedah, letos za gozd ugodno leto, ker je bilo veliko vlage. »Dejstvo, da bo od 14.000 hektarov treba posaditi s sadikami samo 900, pomeni, da ima gozd sposobnost samoobnove, ki je tudi posledica preteklega gospodarjenja. Kondicija samoobnove je zelo dobra,« je prepričan Andrej Breznikar.