Aktivni državljan ne postaneš le z učnim predmetom
Prihodnje šolsko leto bodo srednješolci predvidoma dobili nov predmet državljanske vzgoje, ki ga večina podpira, a poudarja, da je ključen zgled in delo od malih nog.
Odpri galerijo
Državljanske kompetence lahko najbolje razvijamo v vsakodnevnem življenju. Tudi z upoštevanjem pravil fair playa. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Državni prazniki, kot je današnji dan Rudolfa Maistra, so priložnost, ki jo v nekaterih šolah izkoristijo za vzgojo otrok v aktivne državljane. Državljansko vzgojo imajo učenci 7. in 8. razreda, minister Jernej Pikalo je napovedal, da bo to prihodnje leto tudi obvezen predmet v srednjih šolah. V šolstvu se s tem večinoma strinjajo, a opozarjajo, da to ni dovolj.
Predmet, na katerega mnogi čakajo že leta, mora potrditi še strokovni svet. Predmet bo obvezen v tretjem letniku vseh srednjih šol in se bo ocenjeval. Rešiti morajo še zagato z zakonodajo, ki ne dopušča, da bi imeli dijaki še en dodaten predmet. Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta opozarja: »Učni načrt je zahteven, obsežen glede na cilje. Zelo odgovorno nalogo bodo imeli pisci učbenikov, pripravljavci didaktičnih materialov in učitelji. Želim pa si, da pri predmetu ne bo šlo za ideološko zgodbo.«
Mnogi predmet podpirajo, a poudarjajo, da bi morali za vzgojo aktivnih državljanov narediti več že prej oziroma predvsem z zgledom. Verjetno bi se v tem pogledu povečala že udeležba na volitvah.
Mednarodna raziskava med osmošolci, ki jo je v Sloveniji izvajal Pedagoški inštitut leta 2016, je pokazala, da so slovenski osnovnošolci večinoma dobro poučeni o državljanstvu. Njihovi rezultati so bili nadpovprečni, najbolje so se odrezali Danci. Raziskavo so opravili že tretjič in vsakič so se slovenski osmošolci bolje odrezali, čeprav se je napredek upočasnil in ne moremo reči, da državljanska vednost hitro napreduje, je pojasnila dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta.
Teorija je našim otrokom bolje znana kot morebitna praksa. »Njihovi odgovori kažejo, da niso pripravljeni sodelovati v družbenem in političnem življenju. Niti v prihodnje. To je pod povprečjem držav v raziskavi,« je pojasnila Klemenčičeva. Otroke med drugim sprašujejo, kako verjetno je, da bodo odšli na volitve, se včlanili v politično stranko, sindikat … Slabih 43 odstotkov osmošolcev bi, ko bodo lahko, zagotovo volilo na lokalnih volitvah, slabih 45 odstotkov na državnozborskih, v evropski parlament bi volilo le 15,71 otrok, kar 19,48 pa jih zagotovo ne bi. Več kot 35 odstotkov se jih zagotovo ne bi včlanilo v politično stranko in tudi ne v sindikat.
Klemenčičeva pravi, da se kaže povezava z znanjem: »Tisti, ki imajo najmanj znanja, so najbolj pripravljeni sodelovati v ilegalnih akcijah, kot je pisanje po zidu.« To bi zagotovo naredilo 7,22 odstotka osmošolcev. Predmet, čeprav samo to ne bo dovolj za državljansko vzgojo, v srednji šoli podpira: »V Sloveniji drugih meritev na tem področju nimamo. In kaže se, da so tisti, ki imajo več znanja, bolj pripravljeni sodelovati v družbi.«
Z državljansko vzgojo se otroci poleg posebnega predmeta srečujejo od prvega razreda pri različnih predmetih. A na Osnovni šoli Lava Celje so pri pregledu vseh učnih načrtov ugotovili, da to ni dovolj. Zasnovali so model državljanskih kompetenc, ki ga izvajajo že nekaj let. Vsak mesec imajo posebne aktivnosti, ki jih vključijo v redni pouk in so usmerjene k aktivnemu državljanstvu, je pojasnila ravnateljica Marijana Kolenko: »To smo si napisali zato, da nobenemu učitelju ne pobegne izpred oči, in vsi učitelji morajo to narediti. Če bi izbirali, bi morebiti učiteljici zgodovine in domovinske vzgoje naredili, pa mogoče nihče drug. Model podpiramo z vsemi drugimi projekti, kot je, denimo, rastoča knjiga. To gibanje je temelj tega, kar razvijamo – zavedanja pomena jezika in narodnosti, zavedanja narodove identitete. Kaj pomeni biti dober državljan. Ne moreš biti dober Evropejec, če nisi dober državljan.«
Kolenkova meni, da zato zgolj nov predmet v srednji šoli, ki ga sicer podpira, ne bo dovolj: »To je premalo in prepozno, če prej ne postaviš dobrega temelja, sistematično po vsej vertikali. To ne bo rešilo ne odgovornosti in ne duha mladih v državi.« Podobno meni ravnateljica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika Bernarda Trstenjak: »Vse želene rezultate bomo dosegli z zgledom. Šele ko bomo aktivno državljanstvo integrirali v družbo, se bo kaj spremenilo. Ko bomo odrasli prevzeli to odgovornost, bodo sledili tudi mladi.«
Predmet, na katerega mnogi čakajo že leta, mora potrditi še strokovni svet. Predmet bo obvezen v tretjem letniku vseh srednjih šol in se bo ocenjeval. Rešiti morajo še zagato z zakonodajo, ki ne dopušča, da bi imeli dijaki še en dodaten predmet. Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta opozarja: »Učni načrt je zahteven, obsežen glede na cilje. Zelo odgovorno nalogo bodo imeli pisci učbenikov, pripravljavci didaktičnih materialov in učitelji. Želim pa si, da pri predmetu ne bo šlo za ideološko zgodbo.«
Mnogi predmet podpirajo, a poudarjajo, da bi morali za vzgojo aktivnih državljanov narediti več že prej oziroma predvsem z zgledom. Verjetno bi se v tem pogledu povečala že udeležba na volitvah.
V teoriji je otrokom vse jasno
Mednarodna raziskava med osmošolci, ki jo je v Sloveniji izvajal Pedagoški inštitut leta 2016, je pokazala, da so slovenski osnovnošolci večinoma dobro poučeni o državljanstvu. Njihovi rezultati so bili nadpovprečni, najbolje so se odrezali Danci. Raziskavo so opravili že tretjič in vsakič so se slovenski osmošolci bolje odrezali, čeprav se je napredek upočasnil in ne moremo reči, da državljanska vednost hitro napreduje, je pojasnila dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta.
Infografika Delo
Teorija je našim otrokom bolje znana kot morebitna praksa. »Njihovi odgovori kažejo, da niso pripravljeni sodelovati v družbenem in političnem življenju. Niti v prihodnje. To je pod povprečjem držav v raziskavi,« je pojasnila Klemenčičeva. Otroke med drugim sprašujejo, kako verjetno je, da bodo odšli na volitve, se včlanili v politično stranko, sindikat … Slabih 43 odstotkov osmošolcev bi, ko bodo lahko, zagotovo volilo na lokalnih volitvah, slabih 45 odstotkov na državnozborskih, v evropski parlament bi volilo le 15,71 otrok, kar 19,48 pa jih zagotovo ne bi. Več kot 35 odstotkov se jih zagotovo ne bi včlanilo v politično stranko in tudi ne v sindikat.
Klemenčičeva pravi, da se kaže povezava z znanjem: »Tisti, ki imajo najmanj znanja, so najbolj pripravljeni sodelovati v ilegalnih akcijah, kot je pisanje po zidu.« To bi zagotovo naredilo 7,22 odstotka osmošolcev. Predmet, čeprav samo to ne bo dovolj za državljansko vzgojo, v srednji šoli podpira: »V Sloveniji drugih meritev na tem področju nimamo. In kaže se, da so tisti, ki imajo več znanja, bolj pripravljeni sodelovati v družbi.«
Dan Rudolfa Maistra je državni praznik, ki ga od leta 2005 praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. FOTO: Wikimedia
Dobra praksa
Z državljansko vzgojo se otroci poleg posebnega predmeta srečujejo od prvega razreda pri različnih predmetih. A na Osnovni šoli Lava Celje so pri pregledu vseh učnih načrtov ugotovili, da to ni dovolj. Zasnovali so model državljanskih kompetenc, ki ga izvajajo že nekaj let. Vsak mesec imajo posebne aktivnosti, ki jih vključijo v redni pouk in so usmerjene k aktivnemu državljanstvu, je pojasnila ravnateljica Marijana Kolenko: »To smo si napisali zato, da nobenemu učitelju ne pobegne izpred oči, in vsi učitelji morajo to narediti. Če bi izbirali, bi morebiti učiteljici zgodovine in domovinske vzgoje naredili, pa mogoče nihče drug. Model podpiramo z vsemi drugimi projekti, kot je, denimo, rastoča knjiga. To gibanje je temelj tega, kar razvijamo – zavedanja pomena jezika in narodnosti, zavedanja narodove identitete. Kaj pomeni biti dober državljan. Ne moreš biti dober Evropejec, če nisi dober državljan.«
Kolenkova meni, da zato zgolj nov predmet v srednji šoli, ki ga sicer podpira, ne bo dovolj: »To je premalo in prepozno, če prej ne postaviš dobrega temelja, sistematično po vsej vertikali. To ne bo rešilo ne odgovornosti in ne duha mladih v državi.« Podobno meni ravnateljica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika Bernarda Trstenjak: »Vse želene rezultate bomo dosegli z zgledom. Šele ko bomo aktivno državljanstvo integrirali v družbo, se bo kaj spremenilo. Ko bomo odrasli prevzeli to odgovornost, bodo sledili tudi mladi.«
