Kacin: Slabšanje razmer nas zelo skrbi
»Vstopamo v zelo nevarno območje stabilnosti zdravstvenega sistema,« je ob novem rekordnem številu okužb povedal direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman.
Odpri galerijo
Vrste za čakanje na testiranje okužb z novim koronavirusom pred zdravstvenim domom na Metelkovi v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so v izrazitem vzponu. Tako strmega dviga krivulje novih okužb še nismo doživeli.
Po podatkih sledilnika za covid-19 so včeraj do 24. ure evidentirali 356 novih primerov, kar je daleč največ od začetka epidemije spomladi. Prejšnji rekord s 1. oktobra je znašal 239 novih okužb.
Nekatere ukrepe bo vlada sprejela danes, nekatere jutri, je uvodoma napovedal Kacin. Veljati bodo začele v petek zjutraj. Nekatere odločitve bodo osredotočene na Koroško, kjer je trenutno žarišče okužb in kjer se predstavniki vlade mudijo danes.
»Slabšanje razmer nas zelo skrbi,« je poudaril Kacin in dodal, da bo z rastjo okužb raslo število oseb, ki bodo potrebovale bolnišnično zdravljenje. Nekateri verjetno tudi intenzivno. Delež pozitivnih testov v Sloveniji je že 8,9-odstoten in še narašča. Dvotedenska incidenca za Slovenijo pa je danes 116,02.
Upoštevanje zaščitnih ukrepov, nošenje mask, higiena rok, ohranjanje fizične razdalje in, denimo, izogibanje trgovskim središčem predstavljajo minimalno obliko solidarnosti, ki jo lahko vsak izkaže do družbe in predvsem do ranljivih skupin, je povedal. Po drugi strani je navedel, da so na Koroškem še vedno zaznali poroke z, denimo, 150 svati.
Dr. Rozman je govoril o stanju v slovenskih bolnišnicah. Opozoril je na strmo rast števila hospitaliziranih bolnikov. Na današnji dan je v bolnišnicah sto bolnikov na navadnih oddelkih in 22 na intenzivnih oddelkih, je povedal. Trenutno imajo mobiliziranih 141 postelj na navadnih oddelkih in 30 na intenzivnih, kar pomeni, da so že v obeh primerih presegli 70 odstotkov bolnišničnih kapacitet. Ne zmanjkuje le postelj, pač pa tudi kadra. Okužbe se širijo tudi med zdravstvenimi delavci, dogajajo se vdori v bele cone bolnišnic.
Pred nami je ponovno zapiranje drugih programov in daljšanje čakalnih vrst, je napovedal. V nekaj tednih lahko ostanemo brez številnih zdravstvenih delavcev, bodisi zaradi okužb bodisi zaradi karanten.
»Težko je predvideti, kje se bo pojavil okužen bolnik, ki bo simptome razvil šele po tistem, ko bo že nekaj dni na oddelku in bo v tem času že raznašal virus na osebje in druge bolnike,« je pojasnil.
Domove starejših občanov je pozval, naj začnejo pripravljati lastne rdeče cone, saj po njegovem prepričanju v bolnišnicah ne bo več kapacitet za tovrstne namene.
Čez dva tedna bi potrebovali 200 bolniških postelj. Če se epidemija ne bo umirila, konec meseca celo 300 in težko si je zamisliti, kako bi zdravstveni sistem ob tem deloval, je opozoril.
Upa, da bo odgovornost ljudi krivuljo le obrnila navzdol, kar pa bi se odrazilo šele v času dveh tednov. »Vstopamo v zelo nevarno območje stabilnosti zdravstvenega sistema,« je povedal.
Izvori okužb so po Rozmanovih besedah še vedno predvsem zasebne zabave pa tudi delovne organizacije, v katerih slabo poskrbijo za zaščito.
Že pred dnevi je Rozman ocenil, da zdravstvo potrebuje koordinacijo razpoložljivih postelj in razmeščanja bolnikov s covidom-19 na ravni ministrstva za zdravje.
»Želimo, da direktorjem bolnišnic ministrstvo za zdravje pove, koliko postelj naj pripravijo, v kateri bolnišnici bodo potekale dejavnosti, ki ne morejo čakati. Potrebujemo dispečersko službo za covid-19, da se bo bolnika peljalo v najbližjo bolnišnico. Zdaj to poteka po dolgih telefonskih usklajevanjih na različnih delih Slovenije,« je izjavil.
O tem so na torkovem sestanku govorili z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Aplikacija za vnos razpoložljivih prostih postelj že deluje, tudi dispečerska služba se organizira.
»Glavna skrb pa je mobilizacija novih postelj in kadra. Lahko se nam zgodi, da bo dovolj postelj in ventilatorjev, a ne bo kadra,« je opozoril.
Glede informacij, da bi se lahko centralna bolnišnica za bolnike s covidom-19 vzpostavila v Bolnišnici Topolšica, pa je povedal, da če bo ta vzpostavljena kot centralna bolnišnica, po njegovem ne bo mogla biti edina, ki bi zdravila te bolnike, saj ima premalo postelj.
Prav tako po njegovih besedah še ni dorečeno, od kje bi lahko pripeljali dodaten kader za oskrbo bolnikov s covidom-19. Spomnil je, da je res v pripravi zakonska podlaga, da bo mogoče zaposlene prerazporejati med bolnišnicami, a je opozoril tudi na to, da ne bodo vsi zdravstveni delavci pripravljeni sprejeti premestitev.
Prberite še: V torek 356 novih okužb, daleč največ doslej
Po podatkih sledilnika za covid-19 so včeraj do 24. ure evidentirali 356 novih primerov, kar je daleč največ od začetka epidemije spomladi. Prejšnji rekord s 1. oktobra je znašal 239 novih okužb.
Na vladni novinarski konferenci je ob Jelku Kacinu sodeloval direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Njune izjave si lahko ogledate v videu.
Dvotedenska incidenca v Sloveniji že 116,02
Jelko Kacin. FOTO: Voranc Vogel/Delo
»Slabšanje razmer nas zelo skrbi,« je poudaril Kacin in dodal, da bo z rastjo okužb raslo število oseb, ki bodo potrebovale bolnišnično zdravljenje. Nekateri verjetno tudi intenzivno. Delež pozitivnih testov v Sloveniji je že 8,9-odstoten in še narašča. Dvotedenska incidenca za Slovenijo pa je danes 116,02.
Upoštevanje zaščitnih ukrepov, nošenje mask, higiena rok, ohranjanje fizične razdalje in, denimo, izogibanje trgovskim središčem predstavljajo minimalno obliko solidarnosti, ki jo lahko vsak izkaže do družbe in predvsem do ranljivih skupin, je povedal. Po drugi strani je navedel, da so na Koroškem še vedno zaznali poroke z, denimo, 150 svati.
Ne zmanjkuje le postelj, pač pa tudi kadra
Dr. Rozman je govoril o stanju v slovenskih bolnišnicah. Opozoril je na strmo rast števila hospitaliziranih bolnikov. Na današnji dan je v bolnišnicah sto bolnikov na navadnih oddelkih in 22 na intenzivnih oddelkih, je povedal. Trenutno imajo mobiliziranih 141 postelj na navadnih oddelkih in 30 na intenzivnih, kar pomeni, da so že v obeh primerih presegli 70 odstotkov bolnišničnih kapacitet. Ne zmanjkuje le postelj, pač pa tudi kadra. Okužbe se širijo tudi med zdravstvenimi delavci, dogajajo se vdori v bele cone bolnišnic.
Pred nami je ponovno zapiranje drugih programov in daljšanje čakalnih vrst, je napovedal. V nekaj tednih lahko ostanemo brez številnih zdravstvenih delavcev, bodisi zaradi okužb bodisi zaradi karanten.
»Težko je predvideti, kje se bo pojavil okužen bolnik, ki bo simptome razvil šele po tistem, ko bo že nekaj dni na oddelku in bo v tem času že raznašal virus na osebje in druge bolnike,« je pojasnil.
Domove starejših občanov je pozval, naj začnejo pripravljati lastne rdeče cone, saj po njegovem prepričanju v bolnišnicah ne bo več kapacitet za tovrstne namene.
»Vstopamo v zelo nevarno območje stabilnosti zdravstvenega sistema«
Aleš Rozman. FOTO: Jure Eržen/Delo
Upa, da bo odgovornost ljudi krivuljo le obrnila navzdol, kar pa bi se odrazilo šele v času dveh tednov. »Vstopamo v zelo nevarno območje stabilnosti zdravstvenega sistema,« je povedal.
Izvori okužb so po Rozmanovih besedah še vedno predvsem zasebne zabave pa tudi delovne organizacije, v katerih slabo poskrbijo za zaščito.
Že pred dnevi je Rozman ocenil, da zdravstvo potrebuje koordinacijo razpoložljivih postelj in razmeščanja bolnikov s covidom-19 na ravni ministrstva za zdravje.
»Želimo, da direktorjem bolnišnic ministrstvo za zdravje pove, koliko postelj naj pripravijo, v kateri bolnišnici bodo potekale dejavnosti, ki ne morejo čakati. Potrebujemo dispečersko službo za covid-19, da se bo bolnika peljalo v najbližjo bolnišnico. Zdaj to poteka po dolgih telefonskih usklajevanjih na različnih delih Slovenije,« je izjavil.
O tem so na torkovem sestanku govorili z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Aplikacija za vnos razpoložljivih prostih postelj že deluje, tudi dispečerska služba se organizira.
»Glavna skrb pa je mobilizacija novih postelj in kadra. Lahko se nam zgodi, da bo dovolj postelj in ventilatorjev, a ne bo kadra,« je opozoril.
Glede informacij, da bi se lahko centralna bolnišnica za bolnike s covidom-19 vzpostavila v Bolnišnici Topolšica, pa je povedal, da če bo ta vzpostavljena kot centralna bolnišnica, po njegovem ne bo mogla biti edina, ki bi zdravila te bolnike, saj ima premalo postelj.
Prav tako po njegovih besedah še ni dorečeno, od kje bi lahko pripeljali dodaten kader za oskrbo bolnikov s covidom-19. Spomnil je, da je res v pripravi zakonska podlaga, da bo mogoče zaposlene prerazporejati med bolnišnicami, a je opozoril tudi na to, da ne bodo vsi zdravstveni delavci pripravljeni sprejeti premestitev.
