Dr. Jereb: Skrbi nas, da postelj ne bo dovolj
Po oceni vodje oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki dr. Matjaža Jereba je trenutno aktivno okuženih od 15.000 do 20.000 državljanov.
Odpri galerijo
Na intenzivnih oddelkih po Sloveniji je danes 62 kritično bolnih, je povedal. Od teh jih je 22 v UKC Ljubljana. Najstarejši med njimi je star 85 let, najmlajši 42. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V slovenskem zdravstvenem sistemu je 7000 postelj, desetino jih lahko namenimo bolnikom s covidom, je včeraj, potem ko je vlada objavila včerajšnji rekord okužb v Sloveniji – tudi današnja številka je žal rekordna, evidentirali so 1663 novih okužb –, izjavil minister Tomaž Gantar. Po njegovem mnenju je zaustavitev javnega življenja v državi realna možnost.
Znotraj kvote postelj bo najbolj kritično število postelj za najhuje obolele v intenzivnih oddelkih, ki jih bolnišnice z vso potrebno opremo lahko zagotovijo od sto do 150, je še dodal.
Dr. Jereb je opozoril na dramatično slabšanje epidemiološke situacije v zadnjih dneh in posledice rasti okužb na zdravstveni sistem. Skrbi jih, da postelj za bolnike, obolele za covidom-19, ne bo dovolj. Po njegovi oceni je trenutno aktivno okuženih od 15.000 do 20.000 državljanov.
Kot je dodal, ima zdravstveni sistem v načrtu rezervne možnosti povečanja števila navadnih in intenzivnih postelj. Upa, da se bo ta načrt tudi dejansko izšel s številom obolelih, ki jih bodo med epidemijo sprejeli v bolnišnično okolje.
Pojasnil je, da ni čas obravnavanja bolnikov na intenzivnih oddelkih nič krajši od časa obravnavanja med prvim valom epidemije. V povprečju bolniki ležijo dva do tri tedne, pri čemer imajo na oddelku tudi bolnike, ki so tam že več kot mesec dni in so še vedno priključeni na aparat za mehansko predihavanje. Pričakujejo, da bodo na oddelku še vsaj dva tedna ali dlje.
Kar zadeva dostopnost intenzivnih postelj za bolnike, ki nimajo covida, je poudaril, da situacijo še obvladujejo. Dodaten problem je, da zboleva bolnišnično osebje, ki dela na robu zmogljivosti. V UKC Ljubljana imajo po najnovejših podatkih več kot sto okuženih zdravstvenih delavcev.
Na intenzivnih oddelkih po Sloveniji je danes 62 kritično bolnih, je povedal. Od teh jih je 22 v UKC Ljubljana. Najstarejši med njimi je star 85 let, najmlajši 42. Na kliniki se zdravijo tudi trije otroci. Nobeden od njih ni ogrožen. V bolnišnici so zaradi drugih bolezni, so pa okuženi.
V drugem valu ne gre za drugačen, mutiran virus, tudi sprememba temperature še ni taka, da bi izjemno rast okužb argumentirali z njo. Pač pa je bila presežena kritična meja okuženih v populaciji. Glede morebitne zaustavitve življenja v Sloveniji je ocenil, da gre za politično, in ne strokovno vprašanje, a je verjetno prav ta rešitev problema.
Na sami infekcijski kliniki glede števila postelj razmere še obvladujejo, a se je dr. Jereb v zdravniškem žargonu izrazil, da »obračajo še tople postelje«. Glede Gospodarskega razstavišča in Stožic, ki jih je zdravstvenemu sistemu v času epidemije ponudil župan Ljubljane Zoran Janković, je povedal, da ima pomisleke glede tega, saj ne gre le za prostore, pač pa tudi za zdravstveno osebje. Za bolnika je vsekakor bolje, če ga sprejmejo v bolnišnično okolje z ustrezno infrastrukturo. Pri lažje obolelih bi bila takšna izbira možna, pri težjih primerih pa ne.
Znotraj kvote postelj bo najbolj kritično število postelj za najhuje obolele v intenzivnih oddelkih, ki jih bolnišnice z vso potrebno opremo lahko zagotovijo od sto do 150, je še dodal.
Da je verjetno prav zaustavitev javnega življenja možna rešitev aktualne epidemiološke situacije v Sloveniji, meni tudi vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki dr. Matjaž Jereb, ki je bil gost današnje dopoldanske vladne novinarske konference. Njegovo izjavo si lahko ogledate v videu:
Bolniki na intenzivnih negah povprečno dva do tri tedne
Dr. Matjaž Jereb. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Kot je dodal, ima zdravstveni sistem v načrtu rezervne možnosti povečanja števila navadnih in intenzivnih postelj. Upa, da se bo ta načrt tudi dejansko izšel s številom obolelih, ki jih bodo med epidemijo sprejeli v bolnišnično okolje.
Pojasnil je, da ni čas obravnavanja bolnikov na intenzivnih oddelkih nič krajši od časa obravnavanja med prvim valom epidemije. V povprečju bolniki ležijo dva do tri tedne, pri čemer imajo na oddelku tudi bolnike, ki so tam že več kot mesec dni in so še vedno priključeni na aparat za mehansko predihavanje. Pričakujejo, da bodo na oddelku še vsaj dva tedna ali dlje.
Kar zadeva dostopnost intenzivnih postelj za bolnike, ki nimajo covida, je poudaril, da situacijo še obvladujejo. Dodaten problem je, da zboleva bolnišnično osebje, ki dela na robu zmogljivosti. V UKC Ljubljana imajo po najnovejših podatkih več kot sto okuženih zdravstvenih delavcev.
Hospitalizirani otroci niso ogroženi
Na intenzivnih oddelkih po Sloveniji je danes 62 kritično bolnih, je povedal. Od teh jih je 22 v UKC Ljubljana. Najstarejši med njimi je star 85 let, najmlajši 42. Na kliniki se zdravijo tudi trije otroci. Nobeden od njih ni ogrožen. V bolnišnici so zaradi drugih bolezni, so pa okuženi.
V drugem valu ne gre za drugačen, mutiran virus, tudi sprememba temperature še ni taka, da bi izjemno rast okužb argumentirali z njo. Pač pa je bila presežena kritična meja okuženih v populaciji. Glede morebitne zaustavitve življenja v Sloveniji je ocenil, da gre za politično, in ne strokovno vprašanje, a je verjetno prav ta rešitev problema.
Na sami infekcijski kliniki glede števila postelj razmere še obvladujejo, a se je dr. Jereb v zdravniškem žargonu izrazil, da »obračajo še tople postelje«. Glede Gospodarskega razstavišča in Stožic, ki jih je zdravstvenemu sistemu v času epidemije ponudil župan Ljubljane Zoran Janković, je povedal, da ima pomisleke glede tega, saj ne gre le za prostore, pač pa tudi za zdravstveno osebje. Za bolnika je vsekakor bolje, če ga sprejmejo v bolnišnično okolje z ustrezno infrastrukturo. Pri lažje obolelih bi bila takšna izbira možna, pri težjih primerih pa ne.
