Aleksandra Pivec: Slovenija ne bo več mogla slediti praksam iz EU
Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napoveduje bolj aktivno vlogo naše države pri krojenju lastne kmetijske politike.
Odpri galerijo
Predstavitev kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec pred odborom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano FOTO: Leon Vidic
Zbrano, temeljito pripravljena in brez zatikanja jezika, kakor bi se lahko pripetilo, nanašajoč se na njen priimek, je kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec s predstavitvijo koalicijskih prioritet na kmetijskem področju prepričala večino (deset glasov za, šest proti) članov odbora za kmetijstvo, da je prava oseba za to funkcijo. Če bo res postala ministrica, bo šele druga ženska na čelu tega resorja v samostojni Sloveniji.
Tudi Desus nikoli ni imel kmetijskega resorja in se zanj ni potegoval, so pripomnili člani odbora za kmetijstvo iz opozicije. Vendar jim je Pivčeva, ki je na listi stranke neuspešno kandidirala za poslanko državnega zbora, jasno povedala, da bo pri vodenju »izjemno pomembnega resorja«, ki skrbi za našo hrano, delovala izrazito nepolitično in upoštevala predvsem strokovnost.
Ker se zaveda, da je v politiki »precej« novo ime, se je članom odbora uvodoma na kratko osebno predstavila. Prihaja iz velike štajerske vinarske in vinogradniške družine, kar je narekovalo tudi njeno nadaljnjo življenjsko pot. Študirala je kemijsko inženirstvo in nadaljevala doktorski študij s področja vinarstva. Prakso je opravljala po več vinskih kleteh v Sloveniji in jo zaključila s patentiranjem postopka za zvišanje proizvodnje glicerola v vinskih fermentacijah.
Preden se je leta 2016 zaposlila na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je 17 let delala v ZRS Bistra Ptuj, ki deluje kot razvojna agencija za območje 16 občin Spodnjega Podravja; šest let je bila tudi njegova direktorica. Iz tega obdobja je dobila veliko izkušenj s področja črpanja evropskih sredstev, za katere meni, da ji bodo pomagale pri eni osrednjih nalog kmetijskega ministrstva v prihodnjem mandatu: pripravi strateškega načrta za kmetijstvo v finančni perspektivi 2021-2027 in črpanju sredstev iz evropskega proračuna.
»Slovenija bo dobila najboljši izplen tako pri zagotavljanju sredstev za skupno kmetijsko politiko, kakor pri določanju vsebin, ki bodo omogočale, da bomo denar učinkovito počrpali,« je zagotovila Pivčeva. Prizadevala si bo zlasti, da se bodo v zdajšnjem obsegu ohranila sredstva za program razvoja podeželja, saj 15-odstotnega reza pomoči, ki ga je za Slovenijo predvidela Evropska komisija, slovensko podeželje ne bi preživelo. Ob tem napoveduje bolj aktivno vlogo naše države pri krojenju lastne kmetijske politike: ne bo več zgolj sledila praksam, ki prihajajo iz EU, ampak bo morala prevzeti odgovornost, da sama načrtuje strateške usmeritve in jih z ukrepi tudi izvaja.
Pri pripravi koalicijske pogodbe ni sodelovala, a je bilo čutiti, da je večini ukrepov v kmetijstvu – ki precej sovpadajo s smernicami skupne kmetijske politike za prihodnje obdobje –, tudi osebno naklonjena. Kot glavno usmeritev je navedla nadaljnje ohranjanje zdaj prevladujočega modela družinskega kmetijstva in njegovo krepitev s spodbujanjem deleža mladih, ki bodo na kmetijah ostajali. Temelj kmetijstva mora biti ohranjanje kakovosti in višje dodane vrednosti slovenske hrane, razvoj kmetijstva mora potekati ob upoštevanju javnega interesa, varovanja okolja, narave in dobrobiti živali. Cilj kmetijstva mora biti povečanje samooskrbnosti s kakovostno, certificirano hrano znanega porekla, kmetijska politika pa mora vse bolj postati prehranska politika po meri potrošnika.
Pravi odgovor na razdrobljenost kmetij in velik delež gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki in zavarovanih območjih narave je po njenem ekokmetijstvo, za katerega napoveduje pospeševanje vlaganj in zagotovitev spodbud za prehod vanj. Kmetijstvo bo treba bolj povezati s turizmom. Posebno pozornost bo v prihodnosti treba namenjati posledicam podnebnih sprememb in ujm – uvesti bo treba izboljšave v politiki upravljanja s tveganji, koalicijska pogodba predvideva tudi zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij na 50 odstotkov za vse kulture. Visoka stopnja gozdnatosti in upravljanje z gozdovi pa je po njenih besedah treba obravnavati kot potencial za razvoj podeželja, razmah gozdno-lesnih verig in nadaljnje predelave lesa.
Violeto Tomič (Levica) je zanimalo, kako bo Pivčeva povezala ponudbo in povpraševanje v živilski verigi, kako bo zaščitila kmetijsko zemljo pred »privatizacijo«, kako namerava zmanjšati revščino na podeželju, zlasti revščino kmečkih žensk, in ali bo omogočila dostop do subvencij kmetijam, manjšim od treh hektarov. Povprašala je tudi po njenem stališču do uporabe glifosata, in, na kar je letelo več kritik članov odbora –, ali bo zagotovila transparentnost poslovanja SiDG ter ali je za to, da računsko sodišče opravi revizijo delovanja te družbe, ki jo vodi njen strankarski kolega Zlatko Ficko.
Kandidatka je pritrdila, da se zavzema za transparentno delovanje SiDG, ob nastopu funkcije bo to področje intenzivno pregledala, se je zavezala, potrdila je tudi, da je SiDG na seznamu računskega sodišča za skorajšnji pregled poslovanja.
Glede glifosata je spomnila na evropsko uredbo, ki omogoča petletno prehodno obdobje, ki dopušča njegovo uporabo, v vmesnem času pa je treba poiskati alternativne rešitve, ki bi brez večjih vplivov na okolje kmetovalcem omogočale zaščito pridelkov. »Tudi pri nas intenzivno potekajo raziskave v tej smeri,« je dodala.
Pri manjših kmetijah preživetje narekuje usmeritev v povezovanje, a to na terenu predstavlja velik izziv. Revščino na podeželju bi reševala s ponovno uvedbo državnih pokojnin ne le za kmečke ženske, vendar previdno dodaja, da je ta ukrep prej treba preučiti. S problematiko dolgotrajnega najema kmetijskih zemljišč s strani večjih sistemov je seznanjena, rešitev na tem področju bo po njenem treba iskati v spreminjanju zakonske podlage za skrajšanje teh rokov.
Koalicija je med drugim spraševala glede izpada dohodka zaradi podlubnikov, zagotavljanja podpore čebelarstvu, ohranjanja starih slovenskih sort in semen ter zaščite živali.
V SDS pa so bili kritični, da kandidatka ni ponudila konkretnih odgovorov, kako in kdaj bodo posamezni ukrepi izvedeni. Ob kritiki Židanove politike so izrazili upanje, da kmetje odslej ne bodo več postavljeni na stranski tir. V NSi so med drugim izpostavili potrebo po vzpostavitvi ustreznih pogojev za mlade prevzemnike kmetij in odločnejše ukrepanje zaradi podlubnikov.
Pomembna bo strokovnost
Tudi Desus nikoli ni imel kmetijskega resorja in se zanj ni potegoval, so pripomnili člani odbora za kmetijstvo iz opozicije. Vendar jim je Pivčeva, ki je na listi stranke neuspešno kandidirala za poslanko državnega zbora, jasno povedala, da bo pri vodenju »izjemno pomembnega resorja«, ki skrbi za našo hrano, delovala izrazito nepolitično in upoštevala predvsem strokovnost.
Ker se zaveda, da je v politiki »precej« novo ime, se je članom odbora uvodoma na kratko osebno predstavila. Prihaja iz velike štajerske vinarske in vinogradniške družine, kar je narekovalo tudi njeno nadaljnjo življenjsko pot. Študirala je kemijsko inženirstvo in nadaljevala doktorski študij s področja vinarstva. Prakso je opravljala po več vinskih kleteh v Sloveniji in jo zaključila s patentiranjem postopka za zvišanje proizvodnje glicerola v vinskih fermentacijah.
Pivčeva se predstavi
Preden se je leta 2016 zaposlila na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je 17 let delala v ZRS Bistra Ptuj, ki deluje kot razvojna agencija za območje 16 občin Spodnjega Podravja; šest let je bila tudi njegova direktorica. Iz tega obdobja je dobila veliko izkušenj s področja črpanja evropskih sredstev, za katere meni, da ji bodo pomagale pri eni osrednjih nalog kmetijskega ministrstva v prihodnjem mandatu: pripravi strateškega načrta za kmetijstvo v finančni perspektivi 2021-2027 in črpanju sredstev iz evropskega proračuna.
FOTO: Leon Vidic
»Slovenija bo dobila najboljši izplen tako pri zagotavljanju sredstev za skupno kmetijsko politiko, kakor pri določanju vsebin, ki bodo omogočale, da bomo denar učinkovito počrpali,« je zagotovila Pivčeva. Prizadevala si bo zlasti, da se bodo v zdajšnjem obsegu ohranila sredstva za program razvoja podeželja, saj 15-odstotnega reza pomoči, ki ga je za Slovenijo predvidela Evropska komisija, slovensko podeželje ne bi preživelo. Ob tem napoveduje bolj aktivno vlogo naše države pri krojenju lastne kmetijske politike: ne bo več zgolj sledila praksam, ki prihajajo iz EU, ampak bo morala prevzeti odgovornost, da sama načrtuje strateške usmeritve in jih z ukrepi tudi izvaja.
Družinske kmetije v središču
Pri pripravi koalicijske pogodbe ni sodelovala, a je bilo čutiti, da je večini ukrepov v kmetijstvu – ki precej sovpadajo s smernicami skupne kmetijske politike za prihodnje obdobje –, tudi osebno naklonjena. Kot glavno usmeritev je navedla nadaljnje ohranjanje zdaj prevladujočega modela družinskega kmetijstva in njegovo krepitev s spodbujanjem deleža mladih, ki bodo na kmetijah ostajali. Temelj kmetijstva mora biti ohranjanje kakovosti in višje dodane vrednosti slovenske hrane, razvoj kmetijstva mora potekati ob upoštevanju javnega interesa, varovanja okolja, narave in dobrobiti živali. Cilj kmetijstva mora biti povečanje samooskrbnosti s kakovostno, certificirano hrano znanega porekla, kmetijska politika pa mora vse bolj postati prehranska politika po meri potrošnika.
Večja podpora ekokmetijstvu
Pravi odgovor na razdrobljenost kmetij in velik delež gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki in zavarovanih območjih narave je po njenem ekokmetijstvo, za katerega napoveduje pospeševanje vlaganj in zagotovitev spodbud za prehod vanj. Kmetijstvo bo treba bolj povezati s turizmom. Posebno pozornost bo v prihodnosti treba namenjati posledicam podnebnih sprememb in ujm – uvesti bo treba izboljšave v politiki upravljanja s tveganji, koalicijska pogodba predvideva tudi zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij na 50 odstotkov za vse kulture. Visoka stopnja gozdnatosti in upravljanje z gozdovi pa je po njenih besedah treba obravnavati kot potencial za razvoj podeželja, razmah gozdno-lesnih verig in nadaljnje predelave lesa.
FOTO: Leon Vidic
Poslovanje SiDG pod lupo
Violeto Tomič (Levica) je zanimalo, kako bo Pivčeva povezala ponudbo in povpraševanje v živilski verigi, kako bo zaščitila kmetijsko zemljo pred »privatizacijo«, kako namerava zmanjšati revščino na podeželju, zlasti revščino kmečkih žensk, in ali bo omogočila dostop do subvencij kmetijam, manjšim od treh hektarov. Povprašala je tudi po njenem stališču do uporabe glifosata, in, na kar je letelo več kritik članov odbora –, ali bo zagotovila transparentnost poslovanja SiDG ter ali je za to, da računsko sodišče opravi revizijo delovanja te družbe, ki jo vodi njen strankarski kolega Zlatko Ficko.
Kandidatka je pritrdila, da se zavzema za transparentno delovanje SiDG, ob nastopu funkcije bo to področje intenzivno pregledala, se je zavezala, potrdila je tudi, da je SiDG na seznamu računskega sodišča za skorajšnji pregled poslovanja.
Potrebujemo alternative glifosatu
Glede glifosata je spomnila na evropsko uredbo, ki omogoča petletno prehodno obdobje, ki dopušča njegovo uporabo, v vmesnem času pa je treba poiskati alternativne rešitve, ki bi brez večjih vplivov na okolje kmetovalcem omogočale zaščito pridelkov. »Tudi pri nas intenzivno potekajo raziskave v tej smeri,« je dodala.
Za ponovno uvedbo državnih pokojnin
Pri manjših kmetijah preživetje narekuje usmeritev v povezovanje, a to na terenu predstavlja velik izziv. Revščino na podeželju bi reševala s ponovno uvedbo državnih pokojnin ne le za kmečke ženske, vendar previdno dodaja, da je ta ukrep prej treba preučiti. S problematiko dolgotrajnega najema kmetijskih zemljišč s strani večjih sistemov je seznanjena, rešitev na tem področju bo po njenem treba iskati v spreminjanju zakonske podlage za skrajšanje teh rokov.
Koalicija je med drugim spraševala glede izpada dohodka zaradi podlubnikov, zagotavljanja podpore čebelarstvu, ohranjanja starih slovenskih sort in semen ter zaščite živali.
V SDS pa so bili kritični, da kandidatka ni ponudila konkretnih odgovorov, kako in kdaj bodo posamezni ukrepi izvedeni. Ob kritiki Židanove politike so izrazili upanje, da kmetje odslej ne bodo več postavljeni na stranski tir. V NSi so med drugim izpostavili potrebo po vzpostavitvi ustreznih pogojev za mlade prevzemnike kmetij in odločnejše ukrepanje zaradi podlubnikov.
