Ali bo ljubljanska univerza morala vrniti 781.000 evrov, bo sodišče odločalo še enkrat
Višje sodišče je po pritožbi Univerze v Ljubljani odločilo, da razveljavi odločitev, da mora univerza državi vrniti okoli 781.000 evrov, ki so bili porabljeni kot dodatek za stalno pripravljenost. Zadeva se vrača v ponovno sojenje.
Odpri galerijo
Zahtevek države za vrnitev 781.000 evrov izplačanega dodatka za stalno pripravljenost v ponovno sojenje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Višje sodišče je po pritožbi Univerze v Ljubljani razveljavilo odločitev okrožnega sodišča iz leta 2017, da mora univerza državi vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale kot dodatek za stalno pripravljenost, in zadevo poslalo v ponovno sojenje.
Zagovornik Univerze v Ljubljani Dino Bauk iz odvetniške družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk pojasnjuje, da je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo z obrazložitvijo, da prvostopenjsko sodišče sploh ni opredelilo pravne podlage zahtevka ministrstva za izobraževanje in tudi ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pripeljali do njegove odločitve: »To je, po mojem prepričanju, posledica dejstva, da jasnega pravnega temelja nima že sam zahtevek.« Ministrstvo za izobraževanje – tako Bauk – ves čas zahteva vračilo dela sredstev, ki jih je Univerzi v Ljubljani izplačalo v skladu z letnimi pogodbami o financiranju za namen izvajanja študijske dejavnosti, ki so jo Univerza in njene članice tudi v celoti izvedle. Ker je bil po navedbah zagovornika ljubljanske univerze tako brez pravne podlage že sam zahtevek ministrstva, je bila posledično brez pravne podlage tudi sodba, ki je takšnemu zahtevku ugodila.
Na Državnem odvetništvu RS, ki zagovarja državo, pa so medtem pojasnili, da je višje sodišče ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna pravna podlaga zahtevka za plačilo neupravičeno izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost zaposlenim: »Zato višje sodišče od okrožnega terja, da se jasno in pravilno opredeli do pravne podlage. Od odgovora na vprašanje, kaj je v konkretnem primeru temelj zahtevka za vrnitev prejetih sredstev iz vira ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tožeči stranki, je odvisna tudi relevantnost ugovorov, ki jih je podala tožena stranka – Univerza v Ljubljani – proti zahtevku.«
Glavna obravnava na okrožnem sodišču je razpisana za 15. marec.
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je sicer ravno danes stekel tudi sodni postopek proti nekdanjemu dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju, zdajšnji dekanji Metki Tekavčič in nekdanji prodekanji Poloni Domadenik ter Mojci Indihar Štemberger, ki pa je zaradi dopusta danes ni bilo na sodišču. Vsi so se na predobravnavnem naroku izrekli za nedolžne.
Tožilstvo jim očita, da so omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Zagovornik Univerze v Ljubljani Dino Bauk iz odvetniške družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk pojasnjuje, da je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo z obrazložitvijo, da prvostopenjsko sodišče sploh ni opredelilo pravne podlage zahtevka ministrstva za izobraževanje in tudi ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pripeljali do njegove odločitve: »To je, po mojem prepričanju, posledica dejstva, da jasnega pravnega temelja nima že sam zahtevek.« Ministrstvo za izobraževanje – tako Bauk – ves čas zahteva vračilo dela sredstev, ki jih je Univerzi v Ljubljani izplačalo v skladu z letnimi pogodbami o financiranju za namen izvajanja študijske dejavnosti, ki so jo Univerza in njene članice tudi v celoti izvedle. Ker je bil po navedbah zagovornika ljubljanske univerze tako brez pravne podlage že sam zahtevek ministrstva, je bila posledično brez pravne podlage tudi sodba, ki je takšnemu zahtevku ugodila.
Na Državnem odvetništvu RS, ki zagovarja državo, pa so medtem pojasnili, da je višje sodišče ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna pravna podlaga zahtevka za plačilo neupravičeno izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost zaposlenim: »Zato višje sodišče od okrožnega terja, da se jasno in pravilno opredeli do pravne podlage. Od odgovora na vprašanje, kaj je v konkretnem primeru temelj zahtevka za vrnitev prejetih sredstev iz vira ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tožeči stranki, je odvisna tudi relevantnost ugovorov, ki jih je podala tožena stranka – Univerza v Ljubljani – proti zahtevku.«
Glavna obravnava na okrožnem sodišču je razpisana za 15. marec.
Obdolženi v zadevi o dodatkih so se izrekli za nedolžne
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je sicer ravno danes stekel tudi sodni postopek proti nekdanjemu dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju, zdajšnji dekanji Metki Tekavčič in nekdanji prodekanji Poloni Domadenik ter Mojci Indihar Štemberger, ki pa je zaradi dopusta danes ni bilo na sodišču. Vsi so se na predobravnavnem naroku izrekli za nedolžne.
Tožilstvo jim očita, da so omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
