Ali Evropejci verjamejo, da bodo ob upokojitvi še imeli pokojnino?

Raziskava YouGov razkriva globoko nezaupanje Evropejcev v prihodnost državnih pokojninskih sistemov. Prebivalci večjih evropskih držav menijo, da so pokojnine že danes prenizke, hkrati pa verjamejo, da so sedanji sistemi dolgoročno finančno nevzdržni. Kljub temu med javnostjo ni soglasja o tem, kako jih reformirati, poroča Euronews.

Leto reform in referendumov

V Franciji, Nemčiji, Španiji in Italiji večina vprašanih meni, da si njihove države v prihodnosti državnih pokojnin ne bodo več mogle privoščiti. Pri tem zavračajo ključne reformne ukrepe, kot je zviševanje upokojitvene starosti.

Po podatkih OECD Grčija in Italija za javne pokojnine porabita največji delež BDP – približno 16 odstotkov. Sledijo Avstrija, Francija in Portugalska, ki za pokojnine namenjajo od 13 do 14 odstotkov BDP.

Upokojenci so pri oceni prihodnosti sistema bistveno bolj optimistični. FOTO: Jure Eržen

Večina meni, da je sistem nevzdržen, a reform ne podpirajo

Dve tretjini vprašanih v Franciji, Nemčiji in Španiji meni, da bo pokojninski sistem nevzdržen, ko se bodo upokojevali današnji 30- in 40-letniki. Upokojenci so pri oceni prihodnosti sistema bistveno bolj optimistični.

V treh letih se bo upokojila skoraj desetina vseh zaposlenih

Več kot 70 odstotkov neupokojenih Italijanov in Poljakov ne verjame, da bodo imeli ob upokojitvi dovolj sredstev za udobno življenje. V Franciji in Španiji ta delež znaša približno dve tretjini prebivalcev.

Podpora reformam ostaja omejena. Največ podpore je med vprašanimi glede spodbujanja starejših delavcev, da dlje časa ostanejo aktivni na trgu dela, ter glede obveznega dodatnega varčevanja v zasebnih ali poklicnih pokojninskih shemah.

Slovenija podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojnin, zvišuje stopnje akumulacije in znižuje indeksacije. FOTO: Črt Piksi

Nemci bolj podpirajo obvezno dodatno pokojninsko varčevanje, Poljaki pa ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Italija je edina država, kjer so anketiranci izraziteje naklonjeni zmanjšanju ali celo odpravi državnih pokojnin za upokojence z visokimi dohodki.

Če se rodiš v revščini, se pogosto zgodi, da boš tudi umrl v revščini

Najmanj priljubljeni ukrepi so zviševanje davkov za delovno aktivne, zmanjševanje sredstev za javne storitve za starejše ter splošno zniževanje pokojnin.

Ženske imajo za četrtino nižje pokojnine od moških

Večina pokojninskih sistemov v EU temelji na sprotnem financiranju, kjer sedanji delavci financirajo pokojnine sedanjih upokojencev. Zaradi staranja prebivalstva, širjenja negotovih in atipičnih oblik zaposlitve ter nižjih dohodkov, zlasti pri ženskah, postaja prihodnja pokojninska varnost vse bolj negotova. Pokojninska vrzel med spoloma v EU trenutno znaša 24,5 odstotka.

Ženske v državah OECD v povprečju prejemajo mesečne pokojnine, ki so približno za četrtino nižje od pokojnin moških. Razlike segajo od manj kot deset odstotkov v Češki, Estoniji, na Islandiji, Slovaškem in v Sloveniji do več kot 35 odstotkov v Avstriji, Mehiki, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, na Japonskem pa znašajo celo 47 odstotkov.

FOTO: Črt Piksi

Ne le zmerjanje, tudi omejevanje denarja in zloraba kartic

Velika povprečna pokojninska vrzel med spoloma (GPG) v državah OECD se je zmanjšala z 28 odstotkov leta 2007 na 23 odstotkov leta 2024. Po projekcijah naj bi se v vseh državah, za katere so na voljo napovedi, v prihodnje še dodatno zmanjševala.

Evropska komisija predlaga t. i. dvostebrni pristop: krepitev individualnih pokojninskih prihrankov in hkrati mobilizacijo do deset bilijonov evrov bančnih vlog za financiranje strateških prioritet EU, med drugim obrambe, varnosti ter zelenega in digitalnega prehoda.