Ali je možno sodelovanje med levico in desnico?

Bralcem Dela.si smo ponudili možnost, da vsem strankam, ki bodo sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, postavijo vprašanje, ki jih najbolj žuli. Odgovorov niso posredovali le Zeleni Slovenije. Na volitvah bo sicer skupaj kandidiralo petnajst strank. Odgovore objavljamo v celoti.

Bralka Mojca je postavila vprašanje:

Ali je za uspešnejše vodenje države možno sodelovanje desnice in levice? Kaj bi storili, da bi se politika usmerila v konkretno reševanje problemov in ne v medsebojna obtoževanja?

Državljanska lista (DL): Državljanska lista je pripravljena sodelovati z vsemi in se vedno osredotočala na vprašanja prihodnosti, vprašanja, ki nas združujejo, in ni brskala po preteklosti.

Piratska stranka Slovenije (PSS): Pri odločitvah širšega nacionalnega pomena je nujno sodelovanje vseh parlamentarnih strank in večje vključenosti stroke, ne glede na idealoško opredeljenost. Za uspešno vodenje bo treba sploh preseči miselnost, da je politika samo levo in desno. Medsebojna obtoževanja niso posledica slabega sistema, ampak miselnosti ljudi. Pirati bi z zgledom pokazali, da presegamo tovrstno ideološko delitev, saj bi podprli dobre projekte ne glede na to, kdo jih predlaga.

Koalicija Združena levica (ZL): Razlika med levimi in desnimi strankami v Sloveniji je v preteklosti pomenila razliko med interesom nacionalne in kompradorske buržoazije (lokalni pomočniki globalnega kapitala). Z vstopom v EU, posledično krizo in sesutjem razvojnega modela nacionalne buržoazije sta se interesa obeh tipov buržoazije zbližala, hkrati pa smo doživeli reze, varčevanje in ukinjanje socialnih pravic, ki jih je kompradorska buržoazija želela od samega začetka. Ker sta se interesa obeh tipov buržoazij združila in se je socialni položaj poslabšal do te mere, da je bil dokončno ogrožen socialni mir, je nastala zmeda v političnem prostoru. To zmedo zdaj razrešujejo moralistične stranke, ki vzroke in težave vidijo v integriteti in drugih osebnostnih lastnostih posameznikov, in ne v strukturi sistema. Posledično je tovrstne stranke tudi težko umestiti na levi ali desni pol.

Konkretno reševanje problemov pomeni konkretno analizo problemov s pozicije legitimne metode, in ne pristopanje k problemom prek poprejšnjega orientiranja na levi ali desni politični pol. To v Združeni levici tudi počnemo.

Slovenska demokratska stranka (SDS): V SDS smo pripravljeni sodelovati z vsemi strankami. To dokazujejo tudi naša pretekla ravnanja, sej smo vedno, kadar smo sestavljali vlado, sodelovanje ponudili vsem. Takšne politike ne bomo spreminjali. Zavedamo se tudi resnosti situacije, v kateri je Slovenija, in tudi tega, da bo v primeru prevzema vlade treba prednostno obravnavati skoraj vsa področja. Zato smo v našem programu za vsako izmed področij, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev, izpostavili tri ključne točke. Celotni nabor je na voljo na spletni strani. Zdrave javne finance, stabilen bančni sistem, konkurenčni pogoji za delovanje gospodarstva, umik države iz gospodarstva, učinkovit zdravstveni sistem, neodvisen in dobro delujoč pravosodni sistem ter učinkovita javna uprava so osnovni pogoji za nadaljnji razvoj države. Še posebej intenzivno se bomo posvetili vsem področjem, ki so povezana z gospodarsko rastjo in ustvarjanjem novih delovnih mest.

Nova Slovenija (NSi): Menimo, da je sodelovanje političnih strank ne le koristno, pač pa nujno za učinkovit izhod Slovenije iz gospodarske in finančne krize. Po mnenju NSi mora temeljiti medsebojno sodelovanje političnih strank različnih opcij na programskih sorodnostih. In prav predvolilni čas je primeren za predstavitev programov vseh političnih strank, zlasti gospodarskih programov, ki so za Slovenijo zdaj najpomembnejši. Krščanski demokrati se zavzemamo za izboljšanje politične kulture, smo za dialog in sodelovanje.

Zavezništvo Alenke Bratušek (Zaab): Zavedati se je treba, da je Slovenija konflikt kot temelj političnega sistema institucionalizirala oziroma da je konflikt vgrajen v same temelje parlamentarne demokracije. Pri čemer velja opozoriti, da je ta konflikt organiziran in omejen s sprejetimi pravili. Da bi ta konflikt presegli, pa je treba usklajevati različne interese. In to je prava in dejanska naloga politike. Torej ne sožitje, harmonija itd., ampak mukotrpno usklajevanje interesov in iskanje najmanjšega možnega kompromisa za doseganje družbene blaginje. Slednje pa zmoremo le, če razumemo, da je namen demokracije uresničiti pričakovanja ljudi po pravni in socialni državi, ki ščiti človekove pravice in svoboščine. Žal se tega zaveda premalo političnih strank, tako levo kot desno politično orientiranih, parlamentarnih kot tudi zunajparlamentarnih. Posledica tega so bili/so številni zlorabljeni referendumi, padci vlad, predčasne volitve itd. V Zavezništvu Alenke Bratušek opozarjamo, da samo povezovalne politike lahko oblikujejo zavezništvo za boljšo prihodnost Slovenije.

Stranka Mira Cerarja (SMC): Delitev na levico in desnico je bila v Sloveniji vzpostavljena umetno s strani strank in medijev in ima zelo malo skupnega s klasičnimi levo-desnimi ekonomskimi in ideološkimi delitvami, kakršne poznajo razvite demokracije. Rezultat te delitve pri nas je vse do danes vodil do uničujočega konflikta, ki za nadaljnji razvoj družbe in države nima nikakršne pozitivne konotacije. Iz omenjenih razlogov se stranka SMC strogo distancira do tovrstnega levo-desnega diskurza in gradi svojo politiko na temeljnih načelih družbene odgovornosti, človekovega dostojanstva, pravne države, trajnostnega razvoja in inovativnosti, za katere verjamemo, da poleg dobro izvedenih operativnih ukrepov predstavljajo osnovno moralno in etično podlago za reševanje nastalih problemov.

Socialni demokrati (SD): Je, mi to že delamo. Pripravljenost na povezovanje v SD jasno dokazujemo z našimi dejanji. Pogovarjamo se z vsemi, ki spoštujejo vrednote, ki jih zastopamo: svoboda, solidarnost, enakost, pravičnost, mir.

Slovenska ljudska stranka (SLS): V SLS verjamemo, da je sodelovanje med političnimi strankami možno in nujno, to tudi aktivno udejanjamo. Predsednik SLS Franc Bogovič je vse politične stranke povabil k podpisu zaveze o državniški drži − »Deklaracije 5«, kjer bi se že pred volitvami dogovorili, katere so tiste ključne teme, o katerih moramo nujno doseči soglasje. V SLS smo s podporo pokojninski reformi v letu 2011 že dokazali, da za dobre rešitve, čeprav nepriljubljene, znamo preseči delitve, tako med levico in desnico kot tudi med opozicijo in koalicijo. Časi za vztrajanje na okopih ene ali druge strani so mimo, saj državo lahko rešimo samo s sodelovanjem. Je pa res, da včasih zaradi popolnoma nasprotujočih si stališč ali povsem drugačnih pogledov z določenimi strankami pri posameznih temah ni mogoče sodelovati. Takrat je treba večino iskati drugje.

Pozitivna Slovenija (PS): Ob odstopu predsednice vlade smo v Pozitivni Sloveniji predsedniku države, ki ima po ustavi dolžnost predlagati v izvolitev novega mandatarja, predlagali vlado narodne enotnosti oziroma programsko vlado, kjer bi vsaka od strank prevzela ključni projekt in bila zadolžena za njegovo realizacijo. Žal smo naleteli na gluha ušesa.

Naprej Slovenija (NPS): Levica in desnica je posledica nespametnosti volivcev, ki priznavajo te delitve zato, da se eni in drugi šefi debelijo, ljudstvo pa razpravlja o levih in desnih in desnih in levih. Problem je, ker ljudstvo ne zahteva odpoklica poslanca, župana, svetnika, predsednika države, če ta ne izpolnjuje volilnega programa. Solidarnost je v Sloveniji na psu.

Slovenska nacionalna stranka (SNS): Vse je odvisno od volivcev. Volivci določajo, kdo pride v državni zbor in kdo ne. Kakor kaže, pa je pri volivcih v prvi vrsti bolj pomembno to, kdo je kje, ne pa, kaj počne, pa tudi spomin imajo pogosto bolj slab. In to je največja napaka. Volivci tudi nasedajo obljubam, ne vidijo pa, kdo je tisti, ki dela, oziroma tisti, ki opozarja na napake, lopovščine in goljufije. Tistega, ki opozarja na to, potem desnica in levica družno izrineta iz državnega zbora in to je tudi edini trenutek, da desnica in levica sodelujeta skupno pri enem projektu. V parlament morajo priti stranke, ki so pripravljene delati, ki so ves čas opozarjale in jih ves čas niso hoteli vlado, ker ne bi dovolile svinjarij.

Desus: Konkretno reševanje problemov z različnimi programi je zelo zapleteno. Stranka Desus vseskozi zagovarja pravice starejših − pokojnine, regres za upokojence, usklajevanje pokojnin, javno zdravstvo, javno šolstvo, torej socialno državo. Desne in liberalne stranke so naklonjene zmanjševanju pravic starejših, naklonjene so privatizaciji javnega šolstva in zdravstva, podpirajo uvedbo socialne kapice, zagovarjajo kapital. Ne gre torej za prerekanje na osebni ravni, gre za zagovarjanje programov strank.

Verjamem: Vlada mora na začetku mandata državnemu zboru predlagati sprejetje nacionalnega programa za izhod iz krize ter se izvajanja kasneje držati brez odstopanj in političnih bojev na področjih, ki bodo v tem dokumentu opredeljena. Stranka Verjamem je osnutek nacionalnega programa za izhod iz krize predstavila v svojem programu.