Ali na poletnem soncu lahko uživamo?

Dr. Katja Žmitek prodekanja za študijske in raziskovalne zadeve na VIST – Visoki šoli za storitve v Ljubljani odgovarja na vprašanja G+, ali lahko uživamo na poletnem soncu, kje so meje, ko je še zdravo se izpostvaljati sončnim žarkom, kako naj se na soncu zdravo gibljemo?

Objavljeno
17. julij 2019 17.30
Posodobljeno
18. julij 2019 17.20
Ob ponavljajočem se nepremišljenem izpostavljanju soncu se koža hitreje stara, kar imenujemo fotostaranje: koža postane zadebeljena in hrapava, ima usnjen videz, gube so močneje izražene, pojavlja se neenakomerna pigmentiranost, opozarja doc.dr. Katja Žmitek, prodekana Visoke šole VIST. Foto: Boris Šuligoj
Ali na poletnem soncu lahko uživamo? Lahko, če ravnamo skladno s priporočili, saj je najpomembnejša zaščita naše ravnanje. Soncu se ne smemo nastavljati med 10. in 17. uro, takrat se umaknemo v senco. Če te ni na voljo, si jo ustvarimo z lahkimi oblačili ter sončnimi očali z UV-zaščito.

image
Upoštevajte, da se pri aktivnostih ob ali v vodi in na pesku moč ultravijoličnega sevanja zaradi odbojev svetlobe še poveča ter da narašča z večanjem nadmorske višine, pravi doc.dr. Katja Žmitek, prodekanja Visoke šole VIST.  Foto: Osebni arhiv


Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem so le dodatna zaščita na predelih, ki jih ne moremo zaščititi na naravne načine, in jih ne uporabljamo za podaljševanje izpostavljanja soncu. Imajo naj zaščitni faktor vsaj 30, poskrbimo pa tudi za zadostne nanose in njihovo obnavljanje – priporoča se 5 mililitrov ali eno čajno žličko na vsako okončino, sprednji in zadnji del trupa ter na obraz in vrat. Upoštevajte, da se pri aktivnostih ob ali v vodi in na pesku moč ultravijoličnega sevanja zaradi odbojev svetlobe še poveča ter da narašča z večanjem nadmorske višine. Tudi v oblačnem vremenu do nas pride kar do 90 odstotkov UV-sevanja.
Kje je meja, ko se še zdravo izpostavljamo sončnim žarkom? Katere so glavne ugodne posledice sonca za naše telo in zdravje? Zdravo izpostavljanje soncu ne obstaja, če upoštevamo priporočila za preventivo pred UV-sevanjem, pa ima sončna svetloba tudi pozitivne učinke na organizem in kožo. Sonce blagodejno deluje na krvni in limfni obtok, posledično tudi na tkiva. Ob sončnih dneh imamo več energije in se počutimo bolje, zmanjša se tveganje za občutenje otožnosti ali nastanek depresije. V koži se pod vplivom sonca tvori vitamin D, a za to je poleti dovolj že 10 do 15 minut izpostavljanja manjših površin telesa (na primer rok ali obraza) nekajkrat na teden. Nasprotno pa pozimi moč sončne svetlobe pri nas ne zadostuje za učinkovito tvorbo tega vitamina.

image
Karikatura: Marko Kočevar

Ob ponavljajočem se nepremišljenem izpostavljanju soncu se koža hitreje stara, kar imenujemo fotostaranje: koža postane zadebeljena in hrapava, ima usnjen videz, gube so močneje izražene, pojavlja se neenakomerna pigmentiranost. Sonce oziroma ultravijolično sevanje je pomemben dejavnik tveganja za nastanek nemelanomskih vrst raka kože in najnevarnejšega, malignega melanoma. Poškoduje tudi oči in ima imunosupresivno delovanje ter povečuje tveganje za nastanek okužb. Čim večkrat nas sonce opeče, tem večja je možnost za razvoj kožnega raka, saj se poškodbe skozi življenje seštevajo.

Sonce blagodejno deluje na krvni in limfni obtok, posledično tudi na tkiva. Ob sončnih dneh imamo več energije in se počutimo bolje, zmanjša se tveganje za občutenje otožnosti ali nastanek depresije. V koži se pod vplivom sonca tvori vitamin D, a za to je poleti dovolj že 10 do 15 minut izpostavljanja manjših površin telesa (na primer rok ali obraza) nekajkrat na teden.

Kako naj se starejši gibajo na soncu? Ali starejša koža drugače sprejema sonce? Starejši naj se gibajo na prostem pred 10. uro ali pozno popoldne, ko vročina že poneha. V vmesnem času naj se umaknejo na hladno. Pri njih je namreč poleg ultravijoličnega sevanja problematična tudi vročina, saj se njihovo telo težje ohlaja. Pozorni naj bodo na zadosten vnos tekočine. Ko se gibajo na soncu, naj upoštevajo preventivne ukrepe. Koža starejših je drugačna kot pri mlajših. Vrhnjica se obnavlja počasneje, imunska zaščita je zmanjšana, pigmentne celice so manj aktivne, zato se tvori manj pigmenta, poleg tega se ta prerazporeja manj enakomerno. Posledično je tudi obrambni mehanizem kože pred ultravijoličnim sevanjem oslabljen, kar lahko še hitreje privede do neželenih posledic.