Ali odločitev Marjana Šarca napoveduje vročo jesen?

 V politiki burni odzivi, diplomatski krogi izbiri Janeza Lenarčiča naklonjeni.

Objavljeno
17. julij 2019 20.40
Posodobljeno
17. julij 2019 21.02
Predsednik vlade je glede na rezulat na evropskih volitvah – koalicijski LMŠ in SD imata vsaka po dva evropska poslanca – izjavil, da ne bi bilo pravično, če bi bil kandidat za komisarja iz ene ali druge stranke. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Predsednik vlade Marjan Šarec se je odločil, da kljub zahtevi po spolni uravnoteženosti kandidatov za komisarje Slovenija za slovenskega člana evropske komisije predlaga izkušenega, a nepolitičnega diplomata Janeza Lenarčiča.

Nesprejemljivo. Tako so se na uradno premierovo potrditev Lenarčiča za slovenskega komisarskega kandidata odzvali tako v koalicijski SD kot opozicijski SDS. »Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si postavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja,« so le nekaj minut po izjavi predsednika vlade sporočili z SD, kjer so kot slovensko predstavnico v evropski komisiji vseskozi videli evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki komisarskih ambicij ni skrivala.

Na seji vlade je tako pričakovati, da bodo nasprotovali premierovemu predlogu. V SMC, SAB in Desusu so bili v svojih odzivih sicer zadržani, a zaradi njihovega skromnega izkupička na evropskih volitvah ni pričakovati, da bi nasprotovali. »Upam, da do glasovanja ne bo prišlo. Če pa bo, pa v demokraciji štejejo glasovi,« je napovedal premier. Liberalni četverček se bo, kot kaže, tako še tretjič odločil za preglasovanje socialdemokratov. Februarja so ministre SD preglasovali, ko so nasprotovali priznanju Juana Guaidója za predsednika Venezuele, junija pa pri odpravi dodatka za aktivnost. »Žal nam je, da na ta način predsednik vlade sporoča koalicijskim partnerjem, kaj je zanj partnerski dialog, kaj je spoštovanje koalicijskih partnerjev,« je bil oster tudi predsednik SD Dejan Židan, s čemer je dal jasno vedeti, da zgodbe še ne bodo tako zlahka zaprli.
 

Ostro v opoziciji, toplo v diplomaciji


Sam proces izbora – premier je svojo odločitev brez prejšnje debate partnerjem sporočil šele na ministrskem posvetu na Brdu pri Kranju – dolgoletnemu izkušenemu diplomatu v procesu kandidature za evropskega komisarja ne prinaša dobre popotnice pred predstavitvijo v državnozborskem odboru za zadeve EU in zaslišanjem v evropskem parlamentu. Poleg SD so se ostro odzvali tudi v opozicijski SDS. Evropska poslanka iz njihovih vrst Romana Tomc je izpostavila, da bi v duhu Šarčevih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev. »Praksa je, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev,« je razočaranje pojasnila evroposlanka.

Korak iz političnih vrst, v diplomatskih krogih, je na račun Janeza Lenarčiča slišati predvsem pohvale. Njegov nekdanji mentor Danilo Türk je nanizal, da je vsestransko izkušen in da je naredil že veliko dobrega za Slovenijo in Evropo. Tudi najvišje pozicionirana slovenska uradnica pri evropski komisiji Marjeta Jager, tudi njo so omenjali kot možno kandidatko, mu je javno čestitala. Nekdanja dolgoletna vodja protokola Ksenija Benedetti je kandidaturo svojega sodelavca pozdravila z besedami, da je to, da je »samo uradnik«, kvečjemu plus.


Neupoštevanje volje bodoče predsednice komisije


Predsednik vlade je svojo odločitev za enega kandidata navkljub pobudi predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države predlagajo ženskega in moškega kandidata, utemeljil z besedami, da »vemo, kaj se dogaja z neizbranimi – rado se jih etiketira in označuje za poražence«. Vprašal se je tudi, zakaj bi prav Slovenija vedno morala biti tista, ki uboga, saj predsedničinih želja niso spoštovale niti druge države, enako velja tudi za zahtevo glede enakopravne zastopanosti žensk. Doslej je polovica članic, ki je svoje kandidate za evropske komisarje že predlagala, predlagala predvsem moške kandidate. Na vprašanje, ali bo pri Lenarčičevi izbiri vztrajal, če bo zaradi premajhne zastopanosti žensk predsednica komisije zahtevala nova imena, je odvrnil, da zdaj še ne ve, kako bi ravnal v takšen primeru. Bo pa v vsakem primeru vztrajal, da gre za strokovnega kandidata.