Ali Slovenija razmišlja, da bi zaprla letalski prostor za ZDA?

V času eskalacije spopadov med ZDA in Izraelom ter Iranom so nekatere evropske države zavrnile dovoljenja za prelete ameriških vojaških letal ali uporabo svojih vojaških baz, ko gre za operacije v povezavi z vojno. To je povzročilo nove diplomatske napetosti z Washingtonom in odprlo razpravo o vlogi Nata in evropskih zavezniških obveznostih.  Ameriški predsednik Donald Trump jih je, v svojem značilnem slogu, označil za »strahopetne«.

Kot je znano, sta Francija in Španija konec marca uradno zaprli svoja zračna prostora za ameriška vojaška letala, ki naj bi sodelovala pri operacijah proti Iranu, in prepovedali uporabo svojih vojaških baz za vojaške misije. Trump je obtožil Francijo, da je preprečila prelete letal, ki so prevažala vojaške zaloge za Izrael, in na platformi truth social zapisal, da je bila Francija »zelo nekoristna«.

Španska ministrica za obrambo Margarita Robles je poudarila, da Madrid ne dovoli nobenega preleta ali pristanka v povezavi s to vojno, ker jo ocenjuje kot »nezakonito in nevarno eskalacijo«.

Avstrija je v začetku aprila zavrnila več prošenj ZDA, da bi uporabljale njen zračni prostor za vojaške operacije proti Iranu, pri čemer avstrijsko obrambno ministrstvo kot razlog za odločitev navaja svojo dolgotrajno politiko vojaške nevtralnosti. Tudi Švica, država s podobno tradicijo nevtralnosti, je zavrnila vsaj dve prošnji za prelete ameriških vojaških letal, ki naj bi bili povezani z operacijami. Švicarska zakonodaja o nevtralnosti ne dovoljuje preletov vojaških udeležencev konflikta, so za medije potrdili bernski uradniki.

Italija je po poročanju Reutersa zavrnila pristanke ameriških vojaških bombnikov v svoji bazi Sigonella na Siciliji, od koder so nameravali odleteti proti Bližnjemu vzhodu. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je kasneje zanikal kakršnokoli razhajanje z Washingtonom ali spremembo politike. Na platformi X je objavil sporočilo, da ameriške vojaške baze ostajajo aktivne, vendar da Washington za uporabo zunaj obstoječih dogovorov potrebuje posebno dovoljenje.

Italija je sicer zavrnila pristanke ameriških vojaških bombnikov, a zanikala razhajanje z Washingtonom. FOTO: Toby Melville/Reuters

Kot smo poročali včeraj, Trump ne bo pozabil prepovedi pristajanja ameriških vojaških letal v evropskih oporiščih, zaradi česar bi lahko pomemben del Evrope ostal brez ameriške vojaške hrbtenice, morda z umikom vojaških oporišč v bolj prijateljske članice Nata ali ameriškim nesodelovanjem pri evropskih varnostnih prioritetah.

Kaj pa Slovenija? 

Na naše vprašanje, ali slovenska vlada razmišlja o tem, da bi po zgledu sosednje Avstrije zaprla zračni prostor za ameriška vojaška letala, so iz Urada vlade za komuniciranje za Delo sporočili, da »vlada takšne odločitve ni sprejela«. Kot kaže, se Slovenija tako oddaljuje od protiizraelske politike, ki je zaznamovala njen iztekajoči se mandat. Slovenija je kot prva evropska država simbolično (orožja nikoli namreč sploh ni uvažala)  prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. Spomnimo, še januarja si je slovenska vlada intenzivno prizadevala, da se pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu, a nato marca na seji ni sprejela sklepa o pridružitvi tožbi pred Meddržavnim sodiščem (ICJ). 

Slovenija je svoj zračni prostor nazadnje zaprla za ruska letala 26. februarja 2022 kot odgovor na invazijo Rusije na Ukrajino. Vlada je takrat na dopisni seji sprejela ukrep, s katerim prepoveduje letenje zrakoplovom, registriranim v Ruski federaciji, ter operaterjem s sedežem v Rusiji, ki imajo operativno licenco, izdano pri ruskem pristojnem organu.