Ali tatovi lesa še naprej gozdarijo?

Vpleteni menda tudi gozdarji zavoda za gozdove, ki so še vedno dejavni.

Objavljeno
25. oktober 2019 08.15
Posodobljeno
25. oktober 2019 08.47
Osumljenci, ki so lani izvedli eno največjih tatvin lesa v državnih gozdovih, še vedno niso za zapahi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kočevje – Pet osumljencev, ki so na Kočevskem novembra lani izpeljali eno največjih organiziranih kraj lesa v državnih gozdovih v zadnjih nekaj letih, po letu dni še vedno ni stopilo pred sodnika. Po naših neuradnih podatkih naj bi bili med njimi tudi gozdarji zavoda za gozdove, vendar na zavodu pravijo, da do zdaj niso prejeli uradnih informacij o morebitni vpletenosti svojih zaposlenih in da dokler postopek ni zaključen, nimajo ustreznih podlag za ukrepanje. Gozdarji, osumljeni kraje, imajo tako lahko še vedno pooblastila zavoda za gozdarjenje.

V obori Smuka–Stari log pri Kočevju, ki je zaklenjena, ključ pa imajo gozdarji, so posekali 465 kubičnih metrov lesa, od tega 415 kubičnih metrov brez dovoljenja. Ukradli so 139 dreves, predvsem hrastov. Kočevski zavod za gozdove je sicer izdal odločbo za posek, a le za smreke in listavce, ki so bili poškodovani v vetrolomu. Drevesa za sečnjo so označili z rdečo piko in žigom na koreničniku, pol leta pozneje pa so po naključju ugotovili, da je izbrani izvajalec posekal tudi večjo količino drevja, ki za posek ni bilo označeno.

»V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so odtujili odkazana in neodkazana drevesa v skupni izmeri več kot 450 kubičnih metrov neto lesne mase in vrednosti 24.000 evrov. Del odtujenega lesa je bil najden, nekaj so ga kriminalisti zasegli enemu od osumljencev in ga vrnili oškodovani družbi,« pravijo na ljubljanski policijski upravi. Proti petim osumljencem, ki so se »združili z namenom, da bi posekali in odtujili večjo količino lesa«, so policisti na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Zagrožena kazen je do pet let zapora.
 

Kradli v državnih gozdovih


Na družbi Slovenski državni gozdovi, v kateri upravljajo državne gozdove, pravijo, da je bila to do zdaj največja organizirana kraja lesa. »Lani smo evidentirali 68 kraj in 44 primerov nedovoljenega poseka, letos pa 28 kraj in 31 nedovoljenih posekov,« pravijo na SiDG.

Vodja kočevskega zavoda za gozdove Katja Konečnik je povedala, da je mogoče tatvine v gozdu razdeliti na manjše, ko posamezniki posekajo nekaj dreves za lastno uporabo in nastane manjša škoda, ter večje kraje organiziranih skupin. Po podatkih zavoda za gozdove je bilo lani 0,3 odstotka vsega poseka izvedenega brez odobritve. To je skupaj 19.347 kubičnih metrov lesa; 5622 kubičnih metrov iglavcev in 13.725 kubičnih metrov listavcev.



A pri kraji lesa v obori Smuka problem ni le kaznivo dejanje, ampak tudi, kdo je v njej sodeloval. Po naših neuradnih podatkih, pristojni dogodka ne komentirajo, so v zgodbo menda vpleteni tudi gozdarji zavoda za gozdove. Katja Konečnik pravi, da sumijo, kdo naj bi sodeloval, vendar ne gre za zaposlene na gozdarskem delu zavoda, kako je z zaposlenimi v Lovišču s posebnim namenom Medved, kamor po lovskoupravljavski ureditvi spada obora Smuka, pa ne ve. Na zavodu za gozdove pravijo podobno: uradnih informacij o morebitni vpletenosti zaposlenih nimajo, dokler postopek ni končan, nimajo podlag za ukrepanje oziroma odvzem pooblastil.
 

Navzkrižje interesov


Prav to se zdi poznavalcem problem, drugo težavo pa vidijo v tem, da so številni gozdarji zavoda za gozdove pri svojem delu v konfliktu interesov, saj imajo sami ali njihovi bližnji podjetja, ki se ukvarjajo s sečnjo, spravilom ali odkupom lesa. Na Zavodu za gozdove Slovenije na vprašanje, koliko njihovih zaposlenih ima podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi, niso odgovorili. Citirali so le 70. člen zakona o gozdovih: »Delavci zavoda, ki opravljajo naloge javne gozdarske službe, se v času delovnega razmerja na zavodu ne smejo ukvarjati z dejavnostjo gospodarjenja z gozdovi, dejavnostjo trženja lesa, zastopanjem oseb, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi ter s skrbništvom nad gozdovi v lastništvu drugih oseb.«

Zaposleni imajo v pogodbi še konkurenčno klavzulo, ki jim prepoveduje lastništvo oziroma solastništvo podjetij z registracijo dejavnosti, povezanih z gozdarjenjem, še pravijo na ZGS. Podatkov, koliko zaposlenih konkurenčno klavzulo upošteva, pa nimajo: »Na ZGS izvajamo sistem notranje kontrole, odzovemo pa se tudi na prijave in sume kršitev. V primerih kršitev, ki so bile sicer redke, je v preteklosti večinoma sledila prekinitev delovnega razmerja.«