Jezuit Aljozij Cvikl tudi formalno postal tretji mariborski nadškof

Umestitev in posvetitev v nabito polni mariborski stolnici je minila brez državnega vrha.
Objavljeno
25. april 2015 20.53
Slovesnost škofovskega posvečenja
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor - Mariborska nadškofija je po skoraj dveh letih, v tem času jo je vodil apostolski administrator, celjski škof Stanislav Lipovšek, tudi uradno dobila novega nadškofa. Jezuit Aljozij Cvikl je nekaj minut pred pol peto uro popoldne v nabito polni mariborski stolnici iz rok apostolskega nuncija v Sloveniji Juliusza Janusza prejel prstan, mitro in pastirsko palico. Cvikl je postal tretji mariborski nadškof, odkar je mariborska škofija v letu 2006 postala nadškofija.

»Svoje služenje začenjam po vsem tem, kar se je zgodilo. Na žalost zgodovine ne moremo spremeniti. Dejstva in bolečina ostajajo. Prizadete prosim odpuščanja. To, kar si želim v tem trenutku, je, da skupaj prosimo Gospoda, da odpusti in očisti, kar je bilo narobe, in nam da milost, da mi odpustimo drug drugemu in gremo naprej in začnemo pisati novo poglavje,« je v zahvali med drugim poudaril novi mariborski nadškof.

Cvikl je osmi naslednik blaženega Antona Martina Slomška in je pri reševanju finančno nasedle nadškofije odigral ključno vlogo. Ta je s tveganimi finančnimi potezami prek Gospodarstva Rast ter holdingov Zvon ena in Zvon dva zabredla v velike dolgove, bankam namreč dolguje dobrih 26 milijonov evrov. A prav pri dogovoru, ki ga je nadškofija pozimi sklenila z bankami upnicami, je imel Cvikl, ki je v Maribor prišel pred štirimi leti in prevzel naloge ekonoma, zelo pomembno vlogo. Nadškofiji so banke za pet let zamrznile odplačilo glavnice, v tem času bo morala plačevati le šestodstotne obresti, banke in nadškofija pa bodo poskušale prodati vse zastavljeno cerkveno premoženje, ki ga nadškofija ne potrebuje za pastoralno dejavnost.

S prihodom Cvikla, čigar vodilo je »Iz teme bo zasvetila luč«, se je za Nadškofijo Maribor končalo precej dolgo obdobje brez poglavarja. Po besedah Juliusza Janusza je apostolski administrator, nekdanji priljubljeni mariborski stolni župnik Lipovšek, nadškofijo v tem času vodil srčno in strokovno, zaradi česar si je prislužil tudi zahvalo nadškofa Cvikla. Zlasti za njegov prispevek pri iskanju sporazuma z upniki.

Posvetitve in umestitve nadškofa Cvikla so se udeležili številni najvišji cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine, zlasti bližnjih držav, denimo, Avstrije in Hrvaške pa tudi iz Slovaške. Med drugim so prišli kardinal Franc Rode, ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan, predstavniki slovenske evangeličanske cerkve, srbske pravoslavne cerkve in islamske skupnosti.

Ni pa bilo na slovesnosti državnega vrha, med obiskovalci je bilo opaziti le predsednika SDS Janeza Janšo, predsednico NSi Ljudmilo Novak, manjkal je celo župan Maribora Andrej Fištravec. Namesto njega je Mestno občino Maribor zastopal mestni svetnik NSi Zdravko Luketič.

Aljojzija Cvikla je, kot rečeno, v škofa posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz, in sicer ob spremstvu apostolskega administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška in upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Slednji ima na Cviklovi duhovni poti pomembno vlogo, saj je bil prav Smej tisti, ki je Cvikla pred 32 leti posvetil v duhovnika.

Med posvetitvijo v škofa je moral Cvikl odgovoriti na devet vprašanj in na vsa je odgovoril z odločnim »hočem«, s čimer je izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Cerkvi. »Pastirsko službo opravljaj tako, da bodo zaupani ti verniki marljivo skrbni ob mizi Božje besede in evharističnem kruhu, hkrati pa trdni v veri, veseli v upanju, posebej pa goreči v ljubezni, kraljici vseh kreposti,« je Cviklu sporočil papež Frančišek.

»Zdaj se počutim kot pastir med svojimi, kar je nekaj lepega. Iz vseh koncev so prišli, tako rekoč z vseh postaj, kjer sem bil do sedaj. Kar je lepo, ko vidiš, da so te ljudje cenili, in še vedno sprejemajo tvoje delo in te podpirajo,« je kmalu po zaključku slovesnosti, ko so mu zborovsko presenečenje pred oltarjem pripravili njegovi Vitanjčani, kjer je nazadnje služboval, povedal Cvikl ter Slovencem položil na srce: »Prizadevajmo si za to, kar je dobro. Mislim, da je v našem narodu toliko dobrega, plemenitega, lepega, dajmo to res razvijati in na tem graditi in bomo res živeli v slogi, prijateljstvu in razumevanju.«

»Zdi se mi, da je bilo to imenovanje zelo premišljeno in posledično zelo dobro,« pa je poudaril kardinal Franc Rode. Nadškof Cvikl se po njegovih besedah že štiri leta ukvarja z ekonomskim problemom mariborske nadškofije, zato ve, kje so problemi, in Rode upa, da ve tudi, kje so rešitve, da je navezal kakšne dobre stike bodisi z Gradcem, Salzburgom, Celovcem ali še s kom. »Kljub temu, da je nekaj zelo žalostnega za nami, je danes vendarle prišlo novo upanje. Cerkev se vedno znajde,« je zaključil Rode.