Tiskane izdaje
Vseh šest občinskih svetnikov stranke SDS je zahtevalo in doseglo sklic izredne seje 17-članskega sveta, na kateri bodo danes zvečer obravnavali Bioplinarno Perutnine Ptuj v Dražencih in skušali najti možnost, da bi razveljavili gradbeno dovoljenje za sanacijo zalogovnika. Na zatožni klopi pa bo predvsem župan Friderik Bračič, ker ni vztrajal, da bi bila občina pri izdaji tega dovoljenja stranka v postopku, edino tako pa bi izdajo tega dokumenta lahko še ovirali.
Zoper gradbeno dovoljenje so se že pritožili (Civilna iniciativa za ohranitev zdravega življenjskega okolja) na ministrstva za infrastrukturo ter na Upravno enoto Ptuj. Po črki zakona (156.člen zakona o gradnji objektov) pa tega gradbenega dovoljenja bioplinarna sploh ne bi potrebovala. Že dolgo namreč ima gradbeno dovoljenje, pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje in tudi uporabno dovoljenje, certifikat Hasap in kar je še potrebnega za zakonito delovanje. Med njenim obratovanjem se je v drugi polovici leta 2014 porušil del betonskega oboda zalogovnika in po okolici se je razlilo okrog dva tisoč kubičnih metrov gnojne gošče, kar so takoj očistili in sanirali po predpisih. Vsi možni pregledi, analize in potrdila so dokazali, da do prekomernega onesnaženja podtalnice ni prišlo. A civilna iniciativa preprosto opravljenim meritvam in rezultatom ne verjame.
"To je samo politično nagajanje," razlaga župan Bračič. Dobili smo vsa dokazila, ki smo jih zahtevali, izpolnili so naše postavljene zahteve. Če hočemo, da bioplinarna obratuje, moramo pomagati, ne pa nagajati na vse možne načine."
Direktor bioplinarne dr. Bojan Pahor pa pojasnjuje: "Tisto porušenje je bila nesreča, očitno napaka pri gradnji. Zrušili smo celoten stari plinohran in zgradili do milimetra enakega (za okoli 300 tisoč evrov), ga povezali z obstoječimi vodi in v četrtek bo tehnično pregledan. V vmesnem času pa obratujemo po že prej zgrajenih obvodih, kar je težje, a drugače zdaj ne moremo. Tudi 576 kubikov veliko ponikovalno polje smo v celoti sanirali. Bioplinarna je zaprt sistem in vse v njem natančno nadzorujemo. Toploto iz procesa uporabimo v sosednji tovarni močnih krmil, kakšnih 13 tisoč ton predelanega gnoja pa gre na skoraj 4 tisoč hektarov njiv Perutnine Ptuj. S tem ekološko zaključujemo krog, ki se začne pri letnih 15 tisoč tonah perutninskega gnoja, ki je prej pol leta oddajal toplogredne pline z deponij, na katerih se je nabiral."
Gradbeni inšpektor Ivan Arbeiter je ob nesreči pri plinohranu zahteval, da za novi objekt pridobijo uporabno dovoljenje, upravna enota na Ptuju pa ga ni hotela izdati in je zahtevala novo gradbeno dovoljenje. Dopolnili so dokumentacijo in ga 28. januarja letos dobili.
