Android

V novi rubriki bomo v tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjali besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo android.

Objavljeno
25. maj 2019 09.00
Posodobljeno
25. maj 2019 09.00
Beseda tedna: android.
V minulih dneh smo lahko opazovali, kako je Google popolnoma prekinil sodelovanje s podjetjem Huawei, razen v zvezi z izdelki, ki jih pokriva odprtokodna licenca. Kakšna bo prihodnost podjetja Huawei, je težko ugibati – podobno, kot je v jezikoslovju težko ugibati, kakšna bo prihodnost katere koli besede.

V resnici je usoda vsake besede na las podobna usodi večjih podjetij. Odvisna je namreč od sprememb v našem življenju in v svetu okrog nas. Politiki imajo nanjo lahko določen vpliv (kakor jezikoslovci na besede), nikoli pa ni tak vpliv dokončen in predvidljiv. Jezikoslovci lahko pri besedah samo usmerjamo tiste, ki prinašajo in prenašajo nova poimenovanja (oglaševalce, novinarje, strokovnjake, politike, ustvarjalce).

Android je v slovenščino iz ozkega področja robotike odločno zakorakal prav zaradi poimenovanja operacijskega sistema. Gre za besedo, ki smo jo v slovenščini posvojili šele v 20. stoletju, v drugih jezikih le malo prej. Sestavljena je iz grškega izraza za moža, človeka andro- in iz latiniziranega grškega -eides, ki lahko pomeni 'stvar, ki je kakor ...' – v grščini beseda eidos pomeni 'podoba, oblika'.



Android torej izvorno pomeni stvar, ki je kakor mož, človek, v sodobni slovenščini pa je to človeku podoben robot. V času, ko postajamo ljudje vse bolj androidni (to pomeni, da ravnamo, delamo po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti), nam jezikoslovje lahko pove, da se morda preveč družimo s stvarmi, ki so kakor ljudje.
__
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Kozma Ahačič.