Anketa Dela: Otroci so v šolah preobremenjeni

Ljubljana – Ob koncu šolskega leta v anketi ugotavljamo, da v javnem mnenju prevladuje prepričanje, da so otroci v šolah preobremenjeni. Večina nasprotuje tudi nacionalnemu preverjanju znanja v 3. razredu.

Da so otroci v šolah preobremenjeni, meni kar 60 odstotkov vprašanih, slaba tretjina jih pravi, da je obremenitev na primerni ravni, le malenkost jih misli, da so otroci še premalo obremenjeni. Zato ne preseneča, da velika večina, med katerimi prevladujejo starši šolajočih se otrok, nasprotuje nacionalnemu preverjanju znanja že v 3. razredu. Bolj smiselno bi bilo, meni večina anketiranih, da bi ga izvajali le v 9. razredu. V anketi ugotavljamo, da javnost osnovno- in srednješolskemu izobraževalnemu sistemu podeljuje povprečno oceno 3.

Infografika: Delo

Finančno izenačevanje javnih in zasebnih šol nima podpore

Ob koncu šolskega leta 2016/17 smo v anketi Dela spraševali o položaju slovenskega šolstva, predvsem osnovnošolskega, kjer se v prihodnjem letu obetajo spremembe pri preverjanju znanja pa tudi pri financiranju, zlasti zasebnih šol. Sklepna ugotovitev bi lahko bila, da večina sodelujočih v anketi ne podpira nacionalnega preverjanja znanja tudi za tretješolce pa tudi tega ne, da bi bile javne in zasebne šole izenačene pri financiranju iz javnih sredstev. Prav tak zakon po sodbi ustavnega sodišča bodo na junijski seji obravnavali poslanci državnega zbora na pobudo vlade.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) bo v političnih krogih dvigal še veliko prahu in povzročal še precej koalicijskih trenj. SD ga namreč ne podpira in nasprotuje izenačitvi javnih in zasebnih osnovnih šol pri financiranju iz proračuna (US je presodilo, da morajo biti javni in zasebni šolski programi stoodstotno kriti iz proračuna), medtem ko na desnici (SDS, NSi) očitajo vladnemu predlogu, da je zakon premalo dosleden in ne izenačuje javnih in zasebnih šol v celoti. Če sodimo po stališčih slovenske javnosti, uživa finančna izenačitev 30-odstotno podporo, slabih 60 odstotkov pa je tistih, ki menijo, da javne in zasebne šole pri financiranju iz državnega proračuna ne bi smele biti izenačene.

Infografika: Delo

Novela Zofvija prinaša tudi novost pri imenovanju ravnatelja šole. Tako po novem minister ne bi le podajal mnenja k predlaganim kandidatom, ki bi prestali večfazno izbiranje na šolski ravni, ampak soglasje k predlogu za ravnatelja, ki bi pred tem prestal enofazni izbirni postopek. Takšen predlog podpira dobra tretjina vprašanih (36 odstotkov), ne podpira ga dobra petina, četrtina pa jih niha med podporo in nepodporo.

Infografika: Delo

Novost, ki jo z novim šolskim letom prinašajo šolske oblasti, se nanaša na nacionalno preverjanje znanja (NPZ) tudi v 3. razredu. To je bilo doslej izvajano v 6. in 9. razredu. Na anketno vprašanje, ali je smiselno izvajati NPZ tudi v tretjem razredu, več kot 70 odstotkov vprašanih meni, da ni smiselno, slabi petini pa se to zdi smiselno. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da starši, ki imajo otroke v osnovni šoli, večinsko (79 odstotkov vseh) nasprotujejo NPZ v tretjih razredih.

Infografika: Delo

Učiteljsko združenje na drugi strani predlaga, da bi NPZ izvajali le v 9. razredu. S tem predlogom se strinja 55 odstotkov vprašanih, 18 odstotkov jih zagovarja obstoječi sistem NPZ (preverjanje v 9. in 6. razredu), predvideni sistem NPZ (preverjanje v 9., 6. in 3. razredu) zagovarja 13 odstotkov vprašanih, slaba desetina pa jih meni, da nacionalna preverjanja niso potrebna.

Infografika: Delo

Na koncu ankete nas je še zanimalo, kako so sodelujoči na splošno zadovoljni z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževalnim sistemom. Prvemu so podelili povprečno oceno 3,1, drugemu 2,9. Pri osnovnih šolah se ocene razdelijo po tretjinah − tretjina je z osnovnim šolstvom zadovoljna, druga tretjina niha med dobro in slabo oceno, tretjina pa ni zadovoljna. Pri ocenjevanju srednjih šol je slika precej podobna; z njimi je zadovoljnih 38 odstotkov vprašanih (nekaj več kot z osnovnimi šolami), nezadovoljnih je 23 odstotkov, slabih 30 odstotkov pa niha med dobro in slabo oceno.

Infografika: Delo

Infografika: Delo