Tiskane izdaje
Pred več kot desetletjem, ko je tedanji minister za zdravje Dušan Keber (od tod zdaj že ponarodela označba Kebrov zakon) opazneje omejil dostop do alkohola in tobaka, je bilo veliko pomislekov, tokratna anketa Dela pa je pokazala, da je slovenska javnost ponotranjila te omejitve. To se je, denimo, pokazalo pri vprašanju, ali bi dovolili točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah.
Medtem ko na kulturnih prireditvah in drugih dogodkih v organizaciji različnih društev ni omejitev, se je pri športnih društvih pokazalo, da si na tekmah in podobnih dogodkih obiskovalci ne morejo potešiti žeje s kozarčkom piva ali špricarja, ta dejavnost pa bi marsikateremu športnemu klubu bila dodaten finančni vir. Zato je poslanec Janko Mӧderndorfer predlagal spremembo zakona o omejevanju porabe alkohola. Tudi glede na politična razmerja, 30 poslanskih podpisov in izraženo voljo posameznih strank se je pokazalo, da bi lahko v državnem zboru potrdili spremembo.
Toda ko smo vprašali javnost, ali bi dovolili točenje alkohola (pivo, vino) na športnih prireditvah, je več kot 60 odstotkov sodelujočih zavrnilo to možnost. Z njo se je strinjalo slabih 30 odstotkov vprašanih. S križanjem sociodemografskih podatkov smo prišli do zanimivih ugotovitev. Odločno proti točenju alkohola na tekmah so bili ženske (79 odstotkov tistih, ki so sodelovale v anketi), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in starejši, predvsem upokojenci. Na drugi strani se je skoraj vsak drugi moški, ki je sodeloval v anketi, strinjal s točenjem piva ali vina na tekmi.
Tudi na vprašanje, ali naj državni zbor potrdi omilitev točenja alkohola na športnih prireditvah, smo dobili podobne odgovore, ki bodo verjetno dali misliti oblikujoči se politični večini. Da naj poslanci dajo zeleno luč za pivo na tekmah, je menilo 30 odstotkov javnosti, 58 odstotkov pa pričakuje, da bodo poslanci pritisnili rdečo tipko
Vprašali smo tudi, kaj anketiranci menijo o pravkar sprejetem tobačnem zakonu, ki je dodatno zaostril uporabo tobačnih izdelkov, njihovo dostopnost in oglaševanje. Skoraj dve tretjini vprašanih se je strinjalo z novim zakonom, le petina je bila proti. Zaostrovanje tobačne politike so podprli bolj izobraženi anketiranci ter podporniki SD in NSi.
Drugi sklop ankete je zajemal vprašanja o dojemanju Slovenske vojske po drugi zaporedni negativni oceni, ki jo je podelil predsednik republike na podlagi ocene generalštaba Slovenske vojske (GŠ SV). Več kot dve tretjini vprašanih je bilo prepričanih, da je vojska v slabem stanju, slaba petina, da stanje ni tako slabo, lahko bi rekli, da je zadovoljivo, peščica pa, da je v dobrem stanju.
Kljub temu vera slovenske javnosti v vojsko ni nič manjša. Nekaj več kot 60 odstotkov vprašanih je namreč odgovorilo, da kljub težavam še vedno cenijo vojsko, le desetina je ne ceni, četrtina pa je nekje vmes. Zanimivo je, da ženske bolj cenijo vojsko kot moški. Na vprašanje o cenjenosti vojaškega poklica, glede na to, da so v GŠ SV minuli teden opozorili, da imajo velike težave s pridobivanjem novih vojakov, je polovica sodelujočih v anketi priznala, da poklic vojaka v Slovenji ni cenjen, manj kot desetina pa je menila nasprotno.
