Anketa Dela: Sporazum o plačah ni najboljši

Ljubljana – Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji prejšnji teden nas je v anketi Dela zanimalo, kako javnost ocenjuje prizadevanja države na tem področju. Na podlagi rezultatov ankete lahko sklepamo, da v javnosti prevladuje prepričanje, da Slovenija ni uspešna v boju proti korupciji. Če združimo oba odgovora (»ni uspešna« in »sploh ni uspešna«), tako meni kar 80 odstotkov vprašanih, 12,5 odstotka jih je prepričanih, da je Slovenija uspešna pri preganjanju tega družbenega pojava. V zvezi s tem nas je tudi zanimalo, kaj javnost meni o podatku, da je Slovenija na lestvici Transparency International napredovala za štiri mesta s 43. na 39. mesto. Tretjina jih meni, da novica o tem ni nič posebnega, ker je napredek premajhen, druga slaba tretjina pa je prepričana, da je novica slaba, ker izboljšanja skoraj ni. Četrtina jih meni, da je napredek dobra novica, ampak da še vedno ne pomeni nič posebnega, le osem odstotkov vprašanih je prepričanih, da je to dokaz, da se stanje na področju boja proti korupciji izboljšuje.

V drugem sklopu raziskave javnega mnenja smo preverjali, kako ocenjujejo nedavno srečanje političnega vrha, ko so se na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja pri njem sešli predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Velika večina taka srečanja podpira, lahko sklepamo iz ankete, saj tako meni kar 80 odstotkov vprašanih.

Ko pa smo vprašali, kakšno je njihovo mnenje o dialogu v slovenski politiki, potem ko anketiranim ponudimo nekaj trditev, dobimo zanimivo sliko: med mogočimi odgovori je skoraj dvetretjinsko podporo dobila trditev, da dialog v politiki ni tako zelo nujen ter naj zato raje več delajo in manj govorijo. Slaba četrtina pa jih meni, da je dialog potreben, ker politiki premalo komunicirajo med seboj, medtem ko jih le sedem odstotkov meni, da je dialoga preveč. Da je dialog potreben in da se politiki premalo pogovarjajo in usklajujejo, menijo predvsem podporniki SMC in SD ter starostna skupina anketirancev med 18. in 25. letom.

O sporazumu vlade in sindikatov o varčevalnih ukrepih na področju plač imajo anketiranci različna mnenja. Vlada ni preveč popustila sindikatom javnega sektorja pri dogovoru o varčevalnih ukrepih na področju plač, meni večina v anketi Dela, čeprav je veliko tudi takšnih, ki menijo, da je bila vlada preveč popustljiva. Sam sporazum pa ni pravdober za Slovenijo.

Po podpisu sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja se je začela tekma za interpretacijo, kdo je zmagovalec. Zato nas je zanimalo, kako javnost ocenjuje sporazum o varčevalnih ukrepih pri plačah v javnem sektorju. Glede na rezultate ankete lahko ocenimo, da dobra tretjina anketiranih meni, da je sporazum slab, petina jih meni, da je dober, četrtina pa se jih ni mogla opredeliti – da ni niti ni dober niti slab.

Izhajajoč iz tega smo postavili naslednje vprašanje, ki je prevladovalo v javni razpravi, ali je bila vlada preveč popustljiva do sindikatov – s tem se ne strinja 45 odstotkov anketiranih, strinja pa se 41 odstotkov. Očitno je, da je slovenska javnost pri tem vprašanju razdeljena skoraj na pol.