

Ljubljana – Vatikan je z odstavitvijo nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška ravnal upravičeno, a ugleda si Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji s tem ne bo popravila v očeh slovenskega javnega mnenja, ugotavljamo v anketi, ki smo jo izvedli minuli teden pred cerkvenim praznikom.
Poseg Svetega sedeža v sam vrh Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji ne bo prispeval k ugledu te institucije v očeh slovenske javnosti, razkriva tokratna raziskava javnega menja, ki jo je minuli teden opravilo Delo Stik. Tako jih meni skoraj dve tretjini vprašanih oziroma 64 odstotkov sodelujočih, 31 odstotkov pa jih meni, da bo »obglavljenje« obeh slovenskih nadškofij dovolj učinkovit ukrep za povrnitev ugleda in zaupanja. Vprašani strogo ukrepanje razumejo tudi kot napoved drugačnega delovanja papeža Frančiška.
Zadolžena slovenska Cerkev ne bo sposobna vrniti dolgov
V nadaljevanju ankete smo dobili tudi odgovor na vprašanje, ali bil je ukrep Vatikana upravičen: večinski odgovor je bil – vsekakor. Raziskava potrjuje tudi že dolgo znano dejstvo, da slovenska Cerkev (tako kot mnoge druge institucije) v očeh javnosti nima visokega ugleda. Velika večina je prepričanih, da Cerkev ne bo sposobna sama vrniti milijonskih dolgov.
Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji nima visokega ugleda, potrjuje že dolgo znano dejstvo avgustovska raziskava javnega mnenja, kakršne na Delu redno objavljamo. Krivulja ugleda institucij v tej državi že nekaj let zapovrstjo kaže negativne trende, med tistimi, ki so na dnu, pa je tudi Rimskokatoliška cerkev. Da njen ugled ni ne visok ne nizek, meni 40 odstotkov vprašanih, da je nizek oziroma zelo nizek, pa jih je odgovorilo skoraj 48 odstotkov. Da ima Cerkev visok ugled, jih meni 12 odstotkov. Pri tem vprašanju je zanimivo, da so vsi sodelujoči izrazili svoje mnenje, odgovora z ne vem namreč ni bilo.
Ukrep Vatikana je bil upravičen, meni več kot dve tretjini anketiranih (74 odstotkov), z odstavitvijo Antona Stresa in Marjana Turnška se ne strinja 14 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa ni imelo mnenja. S potezo Svetega sedeža se strinjajo simpatizerji SD, moški in študentje, da gre za neupravičen ukrep, pa menijo simpatizerji SDS.
Večinsko prepričanje anketiranih je, da odstopa nadškofov ne bosta prispevala k dvigu ugleda Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji (64 odstotkov), tretjina (31 odstotkov) pa meni, da si bo cerkvena institucija s tem popravila ugled.
Brez izjem ob nepremičninskem davku
V naslednjem vprašanju nas je zanimalo, ali bo ukrep Vatikana škodil slovenski Rimskokatoliški cerkvi. Malo več kot polovica vprašanih jih meni, da gre za škodljivo potezo, 44 odstotkov pa, da tega ni mogoče tako razumeti.
Precej razpršene odgovore smo dobili na vprašanje, zakaj je Vatikan ukrepal tako strogo. Največ, 41 odstotkov vprašanih, je odgovorilo, da papež Frančišek s tem dejanjem kaže, da bo drugače vodil Cerkev, nekaj manj (38 odstotkov) pa jih meni, da je do tega prišlo, ker so slovensko Rimskokatoliško cerkev vodili kot finančni holding in ne kot versko skupnost. Veliko manj sodelujočih drastične ukrepe pripisuje razlogu, da vodilni v slovenski Cerkvi niso znali sami urediti razmer. Več kot dve tretjini anketiranih (73 odstotkov) je prepričanih, da slovenska Cerkev ne bo sama sposobna vrniti dolgov, ki si jih je nabrala v zadnjem desetletju in ki so bili razlog za poseg Svetega sedeža. V to, da bodo upniki poplačani, pa zaupa 20 odstotkov vprašanih.
Pri uvedbi davka na nepremičnine država ne bi smela delati izjem, slovensko Cerkev bi morali enakopravno obravnavati, jih meni 75 odstotkov vprašanih.
–––––
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je od 12. do 14. avgusta na reprezentativnem vzorcu 401 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.
Komentarji