Anketa Dela: Zaradi pravic istospolnih razdeljeni na dve Sloveniji

Za so podporniki levice, mlajši, izobraženi in urbani, proti pa podporniki desnice, starejši in s podeželja.
Objavljeno
15. december 2015 19.59
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana - V zadnji Delovi anketi pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ugotavljamo, da je med tistimi, ki bi se odpravili na volišča, malenkost več nasprotnikov zakona kot njegovih podpornikov.

V anketi Dela ne napovedujemo rezultata nedeljskega referenduma, ampak predstavljamo razpoloženje volilnega telesa dober teden pred odločitvijo. Ključne ugotovitve bi bile, da je slaba petina volilnega telesa še vedno neodločena in da je malenkost več podpornikov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice raznospolnih in istospolnih parov. Vendar, pozor, zakon na referendumu ne bi dobil podpore, ker štejejo le glasovi volivcev, ki bi se referenduma res udeležili. Če upoštevamo samo te (ne pa vse populacije), bi zakon padel. Razlika je minimalna in v okviru statistične napake, zato bi bilo mogoče tudi, da bi zakon dobil podporo. Na podlagi tega lahko sklepamo, da v nedeljo lahko pričakujemo tesen izid pa tudi, da so nasprotniki zakona bolj motivirani za odhod na volišča kot njegovi zagovorniki.

Volilna udeležba

Ključno vprašanje pred nedeljskim referendumom o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je volilna udeležba. Te ni mogoče napovedati, v anketi Dela nam je 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo.

Po dolgoletnih izkušnjah pri merjenju razpoloženja volivcev pred referendumskim odločanjem v Delu sklepamo, da je volilna udeležba, ki bi bila skoraj 43 odstotkov, malo verjetna. Zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku 25. marca 2012 se je udeležilo 30,31 odstotka vseh volivcev. Zato je na nedeljskem referendumu bolj realno pričakovati okoli 30-odstotno volilno udeležbo.

Če pogledamo motiviranost za odhod na volišča po strankarskih preferencah, lahko ugotovimo, da so »močno nadpovprečno« motivirani simpatizerji ZL in NSi. Kar 74 odstotkov oziroma 72 odstotkov podpornikov teh dveh strank, se je izreklo, da se bodo udeležili referenduma. Nadpovprečno motivirani volivci so tudi podporniki SDS in SD, podpovprečno pa volivci SMC. Referenduma se nameravajo udeležiti zlasti prebivalci z visokošolsko izobrazbo, prebivalci manjših mest in ženske. V anketi smo znova spraševali (prvič 15. novembra), ali podpirajo izenačitev pravic raznospolnih in istospolnih parov. Po mesecu dni in po dveh meritvah sklepamo, da je mnenje splošne javnosti različno: približno polovica podpira izenačitev pravic, polovica pa je proti. Križanje sociodemografskih podatkov nam pokaže, da izenačitev pravic podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši (od 26 do 35 let) in ljudje v večjih mestih. Izenačitvi pravic nasprotujejo podporniki SDS, starejši volivci (od 56 do 65 let), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. Precej jasna je torej ločnica razmerju levo – desno, mlajši – starejši, urbano – lokalno, visoka – nizka izobrazba.

Zato bo pred nedeljskim odločanjem zanimivo spremljati, kateremu taboru bo uspelo mobilizirati več ljudi. Predvsem pa, ali bo uspelo nasprotnikom zakona na volišča privabiti dovolj ljudi, da bi bil zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi zavrnjen – proti mora biti petina vseh volivcev, ne zgolj večina na referendumu, to pa je okoli 340.000 glasov.