»Arbitri so nam pustili odprte rane«

Nad neodločitvijo sodnikov, ki so potrdili neživljenjske katastrske meje, so v Posavju ogorčeni.

Objavljeno
30. junij 2017 21.58
Janoš Zore
Janoš Zore

Brežice – »Kaj delate,« sta nas najprej vojaka Slovenske vojske, nato pa še slovenska policista vprašala, ko smo ob rezilni ograji vzdolž potoka Bregana blizu mejnega prehoda Slovenska vas fotografirali hrvaški trikotnik zemljišča, zarezan v Slovenijo. Slovenska policista sta se do nas, nevede, pripeljala po hrvaškem trikotniku.

»Arbitri niso razsodili nič. Pustili so nam odprte rane,« nam je pred tem svoje razmišljanje o četrtkovi sodbi arbitrov predstavil Ivan Molan, župan brežiške občine s 67 kilometri meje s Hrvaško: »Pričakoval sem, da bodo v arbitražnem postopku vsaj v večjem delu postavili mejo po sedanji strugi Sotle, a so sledili katastrskim mejam. Očitno niso naredili skoraj nič.« Hrvaški katastrski trikotnik, ki se v Slovenski vasi zareže do stopnišča zgradbe Lesnine v poslovni coni (desno na fotografiji) in prek katerega po cesti ter ob njej vsak dan patruljirajo slovenski policisti, je le eden od več sto takih v Posavju. Da ne bo pomote, prizadeti sta obe strani, nad Slovensko vasjo, recimo, edina hrvaška cesta na Gorjance trikrat močno zavije na območje slovenskega katastra.

Župan Molan razočaran

»Po mojem mnenju se arbitri niso potrudili. Kot da bi si mislili: če se vi sami ne morete dogovoriti, vam pustimo katastrske meje narisane v času Marije Terezije, vi pa se prepirajte,« je močno razočaran župan Molan: »Še enkrat se je pokazalo, da pravice ni najbolje iskati na sodišču. Arbitri so določili katastrsko mejo, ki je popolnoma neurejena in neživljenjska. Ostanemo z vsemi težavami, ki jih imamo že ves čas. Ta arbitraža prinaša nove spore in težave.«

Tako zdaj ni več dvoma, da je Slovenija novembra 2015 rezilne ograje predvsem na območju Dobove na več sto, če ne tisoč metrih postavila na hrvaškem ozemlju.

Domačine, ki v praksi sicer živijo skladno z neživljenjskimi katastrskimi mejami, veliko bolj kot ograje skrbijo številne druge neurejene stvari. Pet slovenskih hiš v Slovenski vasi je še dostopnih le s Hrvaške, meja na Obrežju še vedno poteka čez gostilno Kalin (prav danes bodo z grenkim priokusom zaznamovali vstop Hrvaške v EU), v Rigoncah Slovenija ne nadzira svojega katastrskega ozemlja na večinoma hrvaški strani Sotle, Hrvati so v nasprotnih primerih postavili table z napisom Hrvaška (in čez eno od teh zaplat v Slovenijo spuščali begunce).

Kako bo sploh mogoče regulirati Sotlo, obnavljati občinske ceste, ki so v bistvu last Hrvaške, se sprašuje Molan. Del hiš v hrvaškem Ključu Brdovečkem je na slovenskem katastru, železniška postaja na hrvaški progi v Vukovem selu je slovenska brez slovenskega nadzora. »Ta abitraža definitivno nikomur ni prinesla zmagoslavja. Zdaj vsi vidimo, da je bil sporazum Drnovšek-Račan še najboljša rešitev,« pravi Molan.

Uspeh Slovenije na Savi

Pri kopenski meji v Posavju je Slovenija arbitre neuspešno poskušala prepričati, da bi sledila sedanjim strugam Sotle in Bregane. Edini odsek meje v regiji, kjer je država v arbitražnem postopku uspešno zagovarjala svoje stališče, se dotika določitve meje na okoli trikilometrskem toku Save med Sotlo in potokom Bregana (čeprav v sodbi omenjajo kilometer dolžine in 27,3 hektara površine). Hrvaška je zagovarjala tezo, da bi meja morala potekati po desnem bregu oziroma da bi bila celotna rečna površina znotraj njenih meja, arbitri pa so prisluhnili Sloveniji in mejo določili po sredini toka.

»Odločanje o tem delu Save na nas ne vpliva. Naša koncesija za izkoriščanje potenciala Save se s HE Mokrice konča pri Sotli. Presenetilo me je, da so Hrvati na omenjenem odseku zahtevali celotno strugo Save, tega niti nisem vedel,« je dejal direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič: »Ta odločitev pa bo imela posledice v primeru gradnje HE Zaprešič.« O njej sosedi razmišljajo že desetletja.

Slovenska zakonodaja določa, da mora družba Hess 15 odstotkov prihodkov od prodaje električne energije, ustvarjene v Posavju, preusmeriti državi oziroma lokalnim skupnostim. HE Brežice naj bi na leto ustvarile okoli šest milijonov evrov prihodka od prodaje, od česar bo za dajatve namenjeno 900.000 evrov.

Podobno dajatve oziroma koncesije bi lastnik morebitne HE Zaprešič moral plačati tudi lastnikom voda na območju akumulacijskega jezera, ki bi se začel pod HE Mokrice in bi delno ležal tudi na območju Slovenije.

Delitev dajatev med Slovenijo in Hrvaško bi bila določena glede na deleža naravnega padca nadmorske višine Save na slovenskem in hrvaškem območju bodočega akumulacijskega jezera HE Zaprešič. Ker so arbitri določili, da na spornem trikilometrskem odseku Save meja poteka po sredini, in korito ni v celoti hrvaško, je s tem poskrbelo za dodaten priliv denarja v slovenske javne finance – morebitne dajatve se bodo na odseku med državama enakopravno delile.

»Natančen padec Save na tem območju mi ni znan,« navaja Barbič. Natančni izračuni bodo narejeni v primeru gradnje HE Zaprešič. Čez palec naj bi bil padec v slovenskem delu akumulacije od deset- do petnajstodstoten.