Preveč nesrečnih primerov za golo naključje

Arso in MOP se v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj nista izkazala, zaradi napak Arsa padla kar tri.

Objavljeno
11. maj 2016 18.40
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Zakon o varstvu okolja (ZVO) in Petrol Geoterm sta le zadnja primera napak, ki jih imata na vesti ministrstvo za okolje (MOP) in agencija za okolje (Arso). Pred tem je upravno sodišče zaradi nedoslednosti Arsa razveljavilo okoljski dovoljenji Lafarge Cementu (LC) in Papirju Servisu. Sistem napak, ki nakazujejo milijonsko oškodovanje, razkrivata tudi primera benzena v LC in arzena v Zagorju, ki sicer nista končala na sodišču.

Začetni spodrsljaji v LC in ob zagorski Kotredeščici sodijo v osemletno obdobje, ko je Arso vodil Silvo Žlebir, človek z doktoratom iz fizike. Spodrsljaji strokovnjakov na Arsu po oktobru 2012 so »greh« Žlebirjevega naslednika, prav tako doktorja fizike Joška Kneza.

Petrol Geoterm, ki je okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za gradnjo plinske postaje v Petišovcih prejel junija lani, je tretji večji primer odprave OVD zaradi napak Arsa v zadnjih petih letih. OVD ni bil sprejet zaradi Arsove rabe napačnega predpisa, saj ni v celoti upošteval vplivnega območja naprave za čiščenje zemeljskega plina; območje ni vključevalo parcel za predvidene transportne poti. Prekmurci državi očitajo tudi neustrezno okoljsko in rudarsko regulativo za pridobivanje zemeljskega plina z drobljenjem peščenjakov in nenavadno dobre odnose s tujo korporacijo. Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost (ZENS) obžaluje, da se država o večstomilijonskih projektih ne odloča na podlagi strokovnih študij, kar pripisuje (ne)znanju državnih struktur. Upravno sodišče je OVD za Geoterm zdaj vrnilo v ponovno odločanje Arsu. V Geotermu, kjer trdijo, da je bil OVD zavrnjen zgolj zaradi postopkovnih napak, bodo z OVD vztrajali.

Tudi v LC niti po desetletju bitk za OVD ne mislijo odnehati. Njihov postopek je povezan z nezakonitima sežiganjem odpadkov in uporabo petrolkoksa, rekordnimi emisijami benzena, s prirejanjem podatkov o proizvodnih zmogljivostih in Arsovimi odpustki za trikrat večje onesnaževanje s prahom kot dovoljuje evropska zakonodaja, z emisijami dušikovih oksidov v obsegu štirih sežigalnic, z benzenom v obsegu petih in s skupnim organskim ogljikom v obsegu dvajsetih sežigalnic odpadkov. V enem samem OVD so vodilni iz LC in posredno Arso zagrešili oziroma spregledali 42 napak in 31 nedoslednosti.

V LC je proizvodnja ustavljena od marca 2015, a postopek za pridobitev OVD za petrolkoks in za večje količine klinkerja - 1250 ton na dan - se nadaljuje. V času, ko EU opominja Slovenijo na neučinkovito ukrepanje proti onesnaževanju s PM 10, vloga LC za večje proizvodne zmogljivosti in uporabo petrolkoksa posredno pomeni več onesnaženja s PM 10.

Papirju Servisu je Arso najprej izdal OVD za predelavo odpadkov oziroma selitev iz Most v Vevče. Upravno sodišče ga je razveljavilo, ker Arso ni preveril niti ali na novi lokaciji veljajo predpisi o varstvu voda niti ni preveril vseh vplivov na ljudi. Arso je krivdo zvalil na »višjo instanco« - uredbo, ki je bila podlaga OVD in ki ni bila skladna z ZVO ter evropskimi predpisi in sodbami sodišča EU.

Tudi v primeru arzena v naplavinah ob Kotredeščici je Arso našel salomonsko rešitev. Po več kot letu neuspešnega iskanja lokacije za odvoz strupenih naplavin je poiskal uredbo »po svoji meri«. Namesto na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh je uporabil uredbo o ravnanju z odpadki. Po prvi je mejna vrednost za arzen pri 5000 miligramih na kilogram suhe snovi, po drugi je kritična meja že pri 55 miligramih. To mu je omogočilo, da je strupe spet vnašal v strugo. Študija, s katero bodo v Zagorju preverili tveganje za zdravje otrok ob Kotredeščici zaradi vpliva arzena, bo državo stala skoraj sto tisočakov.

Arso in ministrstvo za okolje (MOP) bosta v ponovnih postopkih odločanja o OVD onesnaževalcev v prihodnje vezana na novi ZVO. »V njem je toliko strokovnih napak MOP, da bi morala pasti vlada,« meni Uroš Macerl, prvi zasavski okoljski aktivist. Prihodnji teden bi se iztekel rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o ZVO, produktu okoljskega resorja pod ministrovanjem Irene Majcen in vlade Mira Cerarja - če bi policijski sindikat vztrajal pri zbiranju podpisov. A si je po le tednu dni premislil. Slovenija je tako zamudila rok, v katerem bi z edinim možnim sredstvom lahko razveljavila že sprejeti zakon, ki bi ustrezal kapitalu in bi bil v škodo zdravja ljudi.

 

Uroš Macerl, stranka v postopku izdaje OVD za LC

"Arso mi je kot stranskemu udeležencu tudi tokrat otežil sodelovanje v postopku, saj mi kljub temu, da sta zadnji Lafargevi dopolnitvi obsežni, ni podaljšal roka za izjasnitev, niti ni pravočasno poslal vseh citiranih dokaznih dokumentov, ki jih je v spis vložil Lafarge. Stranski udeleženci smo za te dokumente morali podati izrecno zahtevo, prejeli pa smo jih šele dan pred iztekom roka za izjasnitev. Skupno gre za okrog tristo novih strani besedila in dodatno okoli 1300 preglednic z meritvami, ki jih je treba pretvoriti v obliko za nadaljnje obdelave. Kaj takega ni mogoče analizirati v enem samem dnevu – in Arso to zelo dobro ve."


Darko Fius, Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije, ZENS

"Država oziroma vsi bi se morali vprašati, ali pobudniki peticije proti koriščenju domačih zalog plina (primer Geoterm, o.p.) lahko nadomestijo izgubo v dohodku, ali se s tem dela dolgoročna škoda gospodarstvu, magnitude škod pa ne vidijo: Ali pa se morda ščitijo interesi, ki danes obvladujejo uvoz oziroma trg plina? Nahajališča domačih zalog plina so ocenjena na sto milijard kubičnih metrov, vprašanje je, kaj pridobimo, če jih ne počrpamo. Letno se odrečemo od 400 do 700 milijonom v državno blagajno. Zaviranje koriščenja domačih resursov vodi v manjšo blaginjo in večjo energijsko revščino. Kot dobri gospodarji lahko neko ravnanje podpremo ali zavržemo le na podlagi argumentov stroke. "