Arzen bodo iskali le pri zagorskih malčkih, pri Slovencih (še)ne

Z biomonitoringom arzena v Slovencih, ki ga je napovedal prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen, ne bo nič, saj tega strupa ni med prednostnimi kemikalijami projekta Evropskega programa humanega biomonitoringa (EHBMI). Zato pa NIJZ že prihodnji teden začenja z raziskavo arzena v zagorskih malčkih.

Tako še vsaj nekaj let ne bo jasno, koliko arzena je nakopičenega v Slovencih, bo pa predvidoma v enem letu znano, kakšne posledice je pustila večletna prekomerna onesnaženost tal in posledično zelenjave ter krme s poplavnih območij ob Kotredeščici na najmlajši zagorski populaciji. Materialni stroški raziskave bodo Zagorjane stali 18.000 evrov, stroški dela, ki jih krije ministrstvo za zdravje, pa naj bi znašali še 80 tisočakov.

»Raziskava Rafinirana ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje je poseben kamenček v mozaiku,« pravi njena nosilka raziskovalka NIJZ Lucija Perharič, ki je v 2013 že raziskala tveganje prebivalcev Zasavja zaradi izpostavljenosti rakotvornim težkim kovinam - arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru. Vzorci, razpršeni po vsem Zasavju, so sicer pokazali nizko tveganje, a zaradi 2,5-krat preseženih mejnih vrednosti arzena v naplavinah, ki jih je v ujmi 2010 Kotredeščica odložila na bregove vzdolž petih kilometrov, je po oceni stroke škodo zaradi izpostavljenosti kotredeških malčkov strupom nujno raziskati posebej. Kar 40 od 60 odvzetih vzorcev je vsebovalo alarmantne vsebnosti arzena. »Dokler govorimo o tveganju za zdravje naših otrok na račun vnosa težkih kovin z zelenjavo, človek še lahko upa in se tudi izogne tveganju. Če se bodo strupi enkrat pokazali v urinu, nas bo lahko upravičeno začelo skrbeti,« pravi ena od zagorskih mamic.

V raziskavo bodo vključili od tri do pet let stare otroke, ki v preiskovanih predelih stalno živijo vsaj tri leta. Preiskovani vzorec bo 40 otrok iz doline Kotredeščice in z Izlak, kontrolni pa še 40 otrok iz Šentlamberta in Podkuma.

Lani NIJZ zaradi zloglasnega Zujfa sprva ni imel denarja za preiskavo zagorskih otrok, nato pa je Ivan Eržen obljubil to in še več - raziskavo arzena v nacionalnem merilu - pod pogojem, da dobijo evropska sredstva. Raziskava v programu EHBMI v 2017 bo, a brez arzena kot prednostne kemikalije. V Evropi so presodili, da bi za ustrezno primerjavo podatkov potrebovali enotno metodologijo. Kot so še zapisali, je arzen pretežno problem nekaj regij in uvožene hrane.

Rok za oddajo dokumentacije za projekt EHBMI poteče aprila. V njem bo sodelovalo osem raziskovalnih slovenskih institucij.